V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije se je v organizaciji Državnega sveta Republike Slovenije in Sindikata obrti in podjetništva Slovenije (SOPS) kot pobudnika, dne 16.6.2023 odvil posvet Pravni, moralni in psihološki izzivi omejevanja svobode izražanja ter kultura dialoga.
Namen posveta je bil osvetliti pravni vidik problematike urejanja področja sovražnega govora in na drugi strani omejevanja svobode izražanja. Govorci so problematiko naslovili s pravnega, moralnega in psihološkega vidika.
Pozdravni nagovor posveta je izvedel predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič. Posvet sta povezovala državni svetnik, predsednik Komisije za državno ureditev Rajko Fajt in generalna sekretarka SOPS Ana Čermelj.
Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič je v nagovoru izpostavil, da je pluralnost mnenj, z možnostjo, da sleherni človek svoje mnenje predstavi in da v okviru izraženega mnenja, ki je na trenutke lahko za nekoga drugega neprijetno, ni preganjan ali kaznovan, temelj demokracije. »Svobodo izražanja vidim kot bistven element demokratične družbe in demokraciji zavezane pravne države. Gre za vrednostni temelj, ki je nujen, z namenom, da se lahko sliši vsak glas. Človek je pomemben, saj je človek vselej cilj in ne sredstvo.«
Na posvetu so s prispevki nastopili prof. dr. Roman Globokar iz Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, Jerneja Turin iz Urada Varuha človekovih pravic RS, prof. dr. Miha Šepec iz Pravne fakultete Maribor, Ana Čermelj, dipl. pravnica, generalna sekretarka SOPS in dr. Barbara Horvat Rauter iz Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Udeležbo na posvetu je opravičila predsednica Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora Nika Kovač, prav tako je zaradi bolniške odsotnosti udeležbo opravičil ustavni sodnik dr. Rok Svetlič.
Sodelujoči so se strinjali, da sta spoštovanje dostojanstva človeškega bitja in človeškega življenja temelja naše civilizacije in osnova za vse ostale vrednote pa tudi osnovni pogoj za mir in blagostanje v človeški družbi. Preden se začnemo pogovarjati o sovražnem govoru, moramo poznati pomen svobode govora. Svoboda govora je temeljna pravica svobodne demokratične družbe. Vse tiranije v zgodovini so se začele z omejevanjem svobode govora.
Svoboda izražanja oblikuje identiteto posameznika in misleči človek mora imeti možnost, da rezultat svojih razmišljanj posreduje drugim. Svoboda izražanja se na »trgu idej« odraža v pluralizmu mnenj, toleranci do drugače mislečih, v odprtosti duha do drugačnosti in tudi v izražanju kritičnosti. Svoboda govora seveda ni absolutna, omejevati pa jo je dopustno samo pod strogimi pravnimi (objektivnimi) merili in kadar gre za opravičljive razloge.
Pri spoprijemanju s sovraštvom in sovražnim govorom si moramo prizadevati za sprejemanje tako na ravni posameznika kot družbe (države), pri čemer je pomembno, da država in družba ustvarjata ugodno okolje za pravico do svobode izražanja in enakosti; da se izvajajo izobraževanja in nenehno ozaveščanje o pomenu sovražnega govora, njegovih vplivih in posledicah, kar predstavlja učinkovitejše načine spoprijemanja, kot bi jih represija.
Žrtve sovražnega govora morajo biti s strani države zaščitene (tako odnosno kot zakonsko), zavedati pa se je treba, da je zloraba kazenskega prava za sankcioniranje legitimnega izražanja ena najhujših oblik omejevanja, saj pomeni poseg v človekovo osebnost in vodi v druge kršitve človekovih pravic.
Zaključke posveta bo obravnavala pristojna Komisija za državno ureditev DS RS, pri Sindikatu obrti in podjetništva Slovenije bodo pripravili tudi zbornik razprav.
Prezentacije govorcev bodo naknadno objavljene na spletni strani Državnega sveta pod zavihkom Civilna družba/Posveti.
Posnetek posveta je dostopen na: https://www.youtube.com/watch?
Fotografije so dostopne na: https://www.myairbridge.com/
Vabilo_pravni-moralni_in_psiho_izzivi_omejevanja_svobode_izrazanja_ter_kult_dialoga-20230616
