Pesnik Ovid je v Metamorfozah pripovedoval zgodbo o ptiču, ki od nikogar ničesar ne potrebuje, je samozadosten ter se hrani samo z dišečimi vonjavami.
Ko doseže starost 500. let, si v krošnji hrasta ali palme iz cimetovih vejic, nageljnovih žbic in mira splete gnezdo ter v njem z zadnjim dišečim izdihom umre.
Ali ste vedeli, da je bilo glasilo Delavec, glasilo jugoslovanskih socialdemokratov, kasneje glasilo delavskega sindikalnega gibanja ?
Glasilo je izhajalo med leti 1893 – 1898 na Dunaju, Ljubljani, Trstu in Zagrebu, najprej s podnaslovom List za interese slovenskega delavskega ljudstva, od srede 1895 pa kot Glasilo slovenskih prometnih služabnikov in obrtniških delavcev. Glasilo je izhajalo različno, od enkrat do štirikrat na mesec. Kasneje, med leti 1914 – 1941 je bil Delavec glasilo delavskega sindikalnega gibanja. Prva številka je izšla 14. novembra 1914 štiri mesece po začetku 1. svetovne vojne potem, ko so prej prepovedali vsa slovenska politična socialnodemokratska in sindikalna glasila. Po letu 1920 je glasilo izhajalo dva do trikrat, po letu 1935 pa samo enkrat na mesec. Do septembra 1925 so glasilo tiskali v Ljubljani, potem pa v Mariboru.
In danes ?
Tradicijo nadaljujemo mi, Sindikat obrti in podjetništva Slovenije.
Že 30. leto zapored!
Gledano z vidika sprememb, ki jih je doživela Slovenija, je tridesetetletna tradicija našega Delavca v obrti in drobnem gospodarstvu še toliko bolj dragocena, saj priča o dolgoletni privrženosti in usmeritvi našega glasila najnaprednejšim tendencam v času pred, med in po osamosvojitvi Slovenije. Delavec ni bil nikdar v povsem sindikalne okvire omejen časnik, temveč je venomer izžareval in še vedno izžareva hotenja tistih slojev oziroma posameznikov v Sloveniji, ki ponosno in pokončno povedo, da živijo od svojega dela, inovacij ter ustvarjalnosti.
Delavec v obrti se je rojeval v obdobju, ko so njegovi ustanovitelji gledali že naprej v nove čase. Čeprav se je rodil v času socialističnega samoupravljanja, je bil že od vsega začetka podvržen neusmiljeni logiki trga. Martin Muršič, kot tedanji prvi človek sindikata, je že takrat dejal, da naj si Delavec piše usodo sam. Če bo dober in ga bodo delavci v obrti brali, naj ostane in se razvija. Če za delavce ne bo zanimiv, pa naj ne izhaja več, saj od glasila, ki ga delavci ne bi brali, tudi sindikat ne bi imel prav nič. Za tiste čase, ko življenja pri nas še niso krojile tržne zakonitosti, je bila to modra in v nove čase usmerjena misel.
Delavec, ki je zrasel iz tradicije obveščanja delavcev v obrti preko rubrike Stiki v reviji Obrtnik, je bil iz številke v številko boljši, zato so delavci, pa tudi obrtniki ter njihovi družinski člani radi posegali po njem.
Delavec se je uveljavil kot nepogrešljiv dejavnik v socialnem dialogu med socialnimi partnerji na vseh ravneh, saj je spremljanje socialnega dialoga ena od stalnic njegove uredniške politike. Glasilo Delavec ne išče afer in ne razpihuje nasprotij med delom in kapitalom, temveč išče stične točke in afirmira odkrit ter korekten socialni dialog med predstavniki sindikata obrtnih delavcev in delodajalskih organizacij. Vsebinska zasnova Delavca je v prvi vrsti promoviranje primerov dobre prakse, tako na področju delovnih razmer v posameznih obratovalnicah kot na področju stalnega izobraževanja in usposabljanja delavcev zaposlenih pri obrtnikih in podjetnikih.
Kot vidite, neomajno smo jadrali skozi čase socialističnega samoupravljanja, z drzno, tržno naravnano mislijo, ponosno vstopili v samostojno državo Slovenijo, ter s pomočjo matere uspeha – disciplino, smo danes tu, z zmago upornosti v žepu.
Viharjem viharno navkljub.
In kot je rekel znani norveški pustolovec Thor Heyerdhal;
» Meje ? Nikoli jih nisem videl od blizu. Slišal pa sem, da obstajajo – v glavah nekaterih ljudi… «
Včeraj, danes, jutri – kot feniks iz pepela, ki bo ponovno poletel.
Korajžno Slavljenec – Delavec v obrti in podjetništvu …za tabo je 30. let ! Svoje gnezdo v krošnji hrasta prepusti drugim pticam.
Vaš Sindikat obrti in podjetništva Slovenije.
