»Orali smo ledino sodobnega socialnega partnerstva od leta 1971
»Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci na področju obrti in gostinstva v Socialistični republiki Sloveniji«, ki so jo takratni predstavniki delodajalskih organizacij v obrti in sindikat delavcev v obrti sklenili leta 1971, je bila prva kolektivna pogodba v tedanji socialistični republiki Sloveniji in Jugoslaviji. Začela je v plansko gospodarstvo uvajati elemente tržnega. V obdobju, ko marsikdo pri nas ni vedel, kaj je socialno partnerstvo, in čemu služijo kolektivne pogodbe je socialni dialog na področju obrti že bil uresničevan v praksi. To ni presenetljivo, saj je ob prevladujoči družbeni lastnini, edino delo na področju obrti potekalo z zasebnimi sredstvi.
Prvo kolektivno pogodbo za obrt sta podpisala predsednik tedanje Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik Sindikata storitvenih dejavnosti Slovenije, ki sta bila takrat predstavnika delodajalcev in delavcev v obrti. Kakšen naziv sta imela takratna socialna partnerja, ki sta sklenila kolektivno pogodbo, danes pravzaprav sploh ni pomembno, saj so se v dinamičnem zgodovinskem razvoju v zadnjih štirih desetletjih delodajalske in sindikalne organizacije na področju obrti in podjetništva velikokrat reorganizirale in preimenovale. Pomembno je, da gre vseskozi za predstavnike istih socialnih partnerjev: obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Tako v delodajalskih organizacijah na področju obrti kot v sindikatu obrtnih delavcev je ves čas prevladovalo zavedanje, da smo servis obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, ter da moramo skupno skrbeti za urejene odnose med delodajalci in delavci, za uravnoteženost med ekonomsko zmožnostjo in zadostno socialno – ekonomsko varnostjo zaposlenih. To je zagotovo predpogoj za socialni mir, brez katerega ni uspešnega gospodarskega razvoja, še zlasti ne, na področju obrti in podjetništva. Če kje, potem morajo delodajalci in delavci v malih obrtnih obratovalnicah delati z roko v roki, sicer s svojimi proizvodi in storitvami ne morejo biti na vse bolj zahtevnem trgu, konkurenčni in uspešni.
Socialni partnerji na področju obrti in podjetništva, smo vse od sklenitve prve kolektivne pogodbe do danes, z nekaj vmesnimi postanki, kontinuirano razvijali socialni dialog in skrbeli, da delavci in delodajalci v obrti niso ostali brez veljavne kolektivne pogodbe. V tem pet desetletij trajajočem obdobju socialnega partnerstva je prihajalo do vzponov in padcev, ob tem pa imeli v mislih, da je za najpomembnejši in navitalnejši del gospodarstva, nujno imeti veljavno kolektivno pogodbo.
Tako so in bodo imeli delavci v obrti vedno zagotovljeno socialno varnost, ustrezno raven ekonomskih in socialnih pravic, delodajalci pa prepotreben podjetniško razvojni in socialni mir, ter urejene odnose z delavci. Vselej so bile, še vedno so, in upamo si trditi da tudi v prihodnje ne bo nič drugače, pravice delavcev po kolektivni pogodbi za obrt primerljive z nivojem pravic drugih panožnih kolektivnih pogodb, v nekaterih določbah celo bistveno boljše. Tudi zaradi tega so se v obrti zaposlovali in se še zaposlujejo dobri delavci, ki s svojim znanjem, usposobljenostjo, inovativnostjo in prizadevnim delom pomembno prispevajo k razvoju slovenske obrti.
Na podlagi prve kolektivne pogodbe za obrt je zrasel cel sistem urejenih odnosov med obrtniki in delavci v obrti.
Ponekod (torej po 40 letih)še delujejo območni skladi za izobraževanje in dodatno poklicno usposabljanje delavcev zaposlenih pri obrtnikih. Z njihovo pomočjo se je dodatno izobrazilo in usposobilo na deset tisoče delavcev v obrti. Delodajalci so odvajali sredstva, delavci pa svoj čas in prizadevnost. V nobeni drugi panogi ne skrbijo tako kontinuirano za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih.
Prav tako tudi stanovanjske ustanove za delavce v obrti. V njih se združujejo sredstva za dodeljevanje neprofitnih stanovanj delavcem. V kateri panogi še lahko delavec dandanes od delodajalca dobi stanovanje? Tovrstno izobraževanje in reševanje stanovanjskih potreb delavcev je tudi svojevrstna posebnost v evropskem prostoru.
Pri glavnem odboru našega sindikata že 39 let izhaja časopis Delavec v obrti in malem gospodarstvu, ki skrbi za informiranje delavcev, pa tudi delodajalcev v obrti. Ob tem vsako jesen organiziramo strokovni posvet imenovan Žužkovi dnevi, na katerih se seznanjamo in spregovorimo o aktualnih vprašanjih skupaj s predstavniki delodajalskih organizacij in obrtniki, ter zaupniki sindikata obrti in podjetništva.
Po zgledu prve kolektivne pogodbe je naš sindikat leta 1991 sklenil še kolektivno pogodbo za malo gospodarstvo. Z obema kolektivnima pogodbama zagotavlja ekonomske pravice več kot 120.000 delavcem v obrti in malem gospodarstvu. Skupno sta ti dve podjetniški sferi najmočnejši in najvitalnejši del našega gospodarstva.
Bogata tradicija na področju socialnega dialoga predstavlja tudi dober obet za naprej.
Vsaka dopolnitev ali sklenitev nove kolektivne pogodbe je rezultat razvitega socialnega partnerstva in dialoga v malih in srednjih podjetjih, zato je lahko preživela vse politične spremembe, finančne in gospodarske krize, vse vlade in vse druge spremembe. Mirno lahko rečemo, da je zgrajena na tistih vrednotah, ki so za razvoj obrti najpomembnejše. To pa so vrednote socialnega dialoga, medsebojnega spoštovanja ter skupnih naporov za vzdrževanje eksistenčne stabilnosti obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev.
Kompas, ki smo ga natisnili na vabilo ob slovesnosti 40. letnice podpisa prve kolektivne pogodbe za obrt, simbolizira tisti kompas, ki so ga, in smo ga imeli socialni partnerji na področju obrti v zavedanju in ravnanju štirideset let. Vedeli smo kam gremo, katere so prioritete in cilji, ki jih zasledujemo. Ta kompas nam danes še vedno potrjuje, da je edina prava pot – pot dialoga, medsebojnega spoštovanja, korektnega kolektivnega dogovarjanja in nenazadnje upoštevanje in izvajanje dogovorjenega.
Sindikat obrti in podjetništva Slovenije
