S T A T U T
SINDIKATA OBRTI IN PODJETNIŠTVA SLOVENIJE
I. TEMELJNE DOLOČBE
Sindikat obrti in podjetništva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sindikat) je avtonomna, prostovoljna, interesna organizacija delavcev, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih, obrtnikih ter v mikro, malih, srednjih podjetjih ter samozaposlenih.
Sindikat lahko zaradi učinkovitejšega uresničevanja interesov in ciljev svojega članstva, vzpostavlja tesnejše oblike sodelovanja in povezovanja z drugimi sindikati in sindikalnimi centralami. Povezovanje v sindikalne centrale oziroma izstop iz sindikalne centrale je prostovoljna odločitev Sindikata obrti in podjetništva Slovenije.
Pobudo za združitev, razdružitev oziroma izstop, ukinitev sindikata, vzpostavitev lastne sindikalne mreže, lahko da predsednik sindikata, generalni sekretar sindikata ali najmanj dve tretjini članov glavnega odbora sindikata (v nadaljnjem besedilu: glavni odbor), predlog pa nato potrdi glavni odbor z dvotretjinsko večino vseh glasov.
Sindikat deluje povsem samostojno in neodvisno na osnovi lastnega programa in statuta.
Ime sindikata je “Sindikat obrti in podjetništva Slovenije”, skrajšano “SOPS”, sedež njegove centrale je v Ljubljani. Sedež organizacije je na naslovu glavnega odbora.
Sindikat je:
II. NALOGE IN CILJI
7. člen
Naloge in cilji sindikata pri uveljavljanju interesov članstva so predvsem:
III. ČLAN SINDIKATA
Včlanitev v sindikat je prostovoljna.
Član sindikata lahko postane vsaka oseba, ki je v delovnem ali drugem odvisnem razmerju pri delodajalcu.
Član sindikata lahko postane tudi samozaposlena oseba.
Včlanjevanje, prečlanjevanje in zaposlovanje oseb v Sindikat obrti in podjetništva Slovenije, ki so v delovnem razmerju pri katerih koli drugih sindikalno-pravnih osebah, ni dopustno.
Delavec ali samozaposleni se včlani v sindikat s podpisom pristopne izjave, ki jo posreduje na sedež glavnega odbora.
Pristopno izjavo lahko delavec ali samozaposleni izpolni tudi preko e-obrazca, dostopnega na spletni strani sindikata. V primeru včlanitve preko e-obrazca ali obrazca v papirnati obliki s plačilom preko položnice se pravice in obveznosti člana vzpostavijo s plačilom prve položnice za obdobje šestih mesecev.
Član sindikata prejme potrdilo o članstvu, ki mu jo, po prejemu pristopne izjave, izda glavni odbor, s katero uveljavlja pravice člana.
Ob prenehanju članstva mora član sindikalno izkaznico vrniti glavnemu odboru sindikata.
S strani glavnega odbora pooblaščene osebe, ki včlanjujejo v sindikat, so dolžne delavca ali samozaposlenega pred podpisom pristopne izjave seznaniti s pravicami in ugodnostmi ter nujnostjo spoštovanja dolžnosti, ki jih ima kot član sindikata.
V kolikor v sindikat včlanjuje delavec v posameznem podjetju, ki je že član sindikata, pravice in ugodnosti iz naslova članstva pojasni oseba, ki včlanjuje nove delavce/člane.
Član sindikata ima pravico:
Član uveljavlja pravice v skladu z akti sindikata ter materialnimi možnostmi sindikata. Samozaposleni član sindikata ne more uveljavljati pravic iz 1. in 2. alineje tega člena.
Dolžnosti člana sindikata so:
Član pridobi pravico iz 2., 4., 5., 6. in 8. alineje 11. člena praviloma po šestih mesecih neprekinjenega članstva v sindikatu in rednega plačevanja sindikalne članarine. Pravico do pravne pomoči v obliki zastopanja na sodišču (4.in 5.alineja 11.člena) pa praviloma po enem letu neprekinjenega članstva v sindikatu in rednega plačevanja sindikalne članarine .
Članu preneha članstvo v sindikatu:
Glavni odbor odloča z dvotretjinsko večino, sklep glavnega odbora o pritožbi je dokončen.
Član sindikata se lahko na lastne stroške, ob povabilu udeleži seje glavnega odbora, ko le-ta odloča o njegovi pritožbi na črtanje oziroma izključitev iz sindikata.
Član, ki je izstopil, lahko zaprosi za ponovno včlanitev v sindikat dejavnosti po preteku enega leta od izstopa. O ponovni včlanitvi oziroma aktivaciji članstva odloča glavni odbor soglasno.
Član sindikata, ki se je ponovno včlanil v sindikat, prične uveljavljati pravice in obveznosti pod enakimi pogoji kot novi člani.
IV. VARSTVO SINDIKALNEGA ZAUPNIKA
16.člen
Sindikat oziroma njegovi izvoljeni oziroma imenovani organi varujejo delovno in osebno nedotakljivost sindikalnih zaupnikov in drugih sindikalnih delavcev (v nadaljnjem besedilu: sindikalnih zaupnikov) na vseh ravneh organiziranosti sindikata.
V primeru spora, nastalega zaradi opravljanja sindikalnih nalog, sindikat nudi sindikalnemu zaupniku vso potrebno pomoč in ga tudi zastopa pri pristojnem delovnem sodišču.
V. ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATA
17. člen
Sindikat je organiziran in deluje skladno s statutom in lastnimi akti sindikata, z interesnim, poklicnim in teritorialnim načelom ter načelom racionalnosti in ekonomičnosti, upoštevaje število in strukturo članstva, materialni položaj.
Organizacijske oblike delovanja sindikata so:
Sindikalni zaupnik
Člani sindikata, zaposleni pri delodajalcu, izvolijo svojega sindikalnega zaupnika praviloma na 20 članov sindikata.
Sindikalnega zaupnika volijo člani sindikata neposredno.
Sindikalni zaupnik deluje skladno s statutom sindikata in pravili, ki jih določi glavni odbor. Evidenco izvoljenih sindikalnih zaupnikov vodi GO SOPS.
Mandat sindikalnega zaupnika je 5 let.
Naloge sindikalnega zaupnika pri delodajalcu lahko opravlja tudi zunanji sindikalni zaupnik.
O imenovanju zunanjega sindikalnega zaupnika odloča na predlog članov sindikata pri delodajalcu glavni odbor.
Sklep o imenovanju zunanjega sindikalnega zaupnika vsebuje tudi čas trajanja njegovega mandata.
Zunanji sindikalni zaupnik opravlja enake naloge kot sindikalni zaupnik pri delodajalcu, oziroma samo tiste naloge, ki so v pristojnosti sindikalnega zaupnika.
Sindikalni zaupnik zlasti:
Teritorialne oblike organiziranosti sindikata
Oblike delovanja sindikata na ravni teritorialnih oblik organiziranosti so:
odbor teritorialne oblike organiziranosti sindikata, ki šteje od 3 do 5 članov (v nadaljevanju teritorialni odbor).
5 članski odbor se imenuje, če je v posamezni teritorialni obliki organiziranosti praviloma več kot 5000 aktivnih članov sindikata, 4 članski, če je v posamezni teritorialni obliki organiziranosti praviloma med 4000-5000 članov, 3 članski, če je v posamezni teritorialni obliki organiziranosti praviloma med 3000-4000 članov.
Aktiv sindikalnih zaupnikov
Aktiv sindikalnih zaupnikov sestavljajo vsi zaupniki teritorialne oblike organiziranosti.
Teritorialni odbor sestavljajo sindikalni zaupniki iz obratovalnic samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb, organiziranih v posamezni obliki teritorialne organiziranosti. Sestav teritorialnega odbora potrdi aktiv sindikalnih zaupnikov za mandatno dobo pet let, s soglasjem glavnega odbora sindikata.
Teritorialni odbor šteje od tri do pet članov, ki so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.
V posameznih oblikah teritorialne organiziranosti sindikata, kjer zaradi majhnega števila članov sindikata (pod 5000 članov) ni pogojev za imenovanje teritorialnega odbora, teritorialni sindikalni zaupniki koordinirajo svoje delovanje, neposredno z glavnim odborom sindikata.
Pravila o delovanju teritorialnih odborov sooblikuje in potrdi glavni odbor.
Presoja pogojev za izjemno ustanovitev teritorialnega odbora je v pristojnosti glavnega odbora.
Teritorialni odbor zlasti:
Naloge za sindikat na ravni teritorialne oblike organiziranosti opravlja in vodi pooblaščena oseba teritorialne oblike sindikata.
Pooblaščeno osebo za delo sindikata na ravni teritorialne oblike organiziranosti, imenuje glavni odbor.
Pooblaščena oseba sindikata v teritorialni obliki organiziranosti je lahko strokovni delavec sindikata in ni član teritorialnega odbora ali delavec v obrti. Za opravljanje v nadaljevanju opredeljenega dela na teritorialni ravni se mora predhodno pridobiti pooblastilo glavnega odbora;
-izvaja in nudi sindikalno pomoč in servis članstvu območja v delovno pravnih in drugih zadevah
-izvaja redne aktivnosti včlanjevanja
-o svojem delu poroča in je odgovoren glavnemu odboru in odredbodajalcu sindikata na državni ravni
-rezultate dela poroča najmanj dvakrat letno v obliki jasnega pisnega poročila aktivnosti, pomoči, servisa in nalog opravljenih za članstvo območja, ki ga predloži glavnemu odboru
-aktivnosti območnega odbora se financirajo v delnem obsegu sindikalne članarine tega območja, v kolikor je območje samostojna pravna oseba.
Finančno in materialno poslovanje teritorialnih odborov spremlja in nadzira nadzorni odbor sindikata na ravni teritorialne oblike organiziranosti ter nadzorni odbor sindikata na državni ravni.
Teritorialni odbor praviloma ni samostojna pravna oseba ampak deluje v sestavu teritorialne oblike organiziranosti SOPS, v kolikor za njen obstoj obstajajo pogoji, določeni s tem statutom.
V primeru ukinitve pravne osebe teritorialne oblike organiziranosti sindikata, se premoženje pravne osebe in vsi deleži, ki jih ima teritorialni odbor v različnih pravnoorganizacijskih oblikah (skladi, ustanove, d.o.o-ji) prenese na glavni odbor sindikata.
Nosilci funkcij teritorialnih organov sindikata so za svoje delo odgovorni članstvu in glavnemu odboru ter zavezani izvrševati in spoštovati sklepe glavnega odbora.
Organi sindikata na državni ravni so:
Kongres
Kongres je najvišji organ sindikata in se sklicuje v zadnjem letu mandata stalnih organov, v kolikor sindikat izpolnjuje zakonske kriterije za posredno reprezentativnost na državni ravni. Do izpolnitve zakonskih pogojev posredne reprezentativnosti vse pristojnosti kongresa prevzema glavni odbor sindikata.
Kongres sestavljajo delegati, člani sindikata, izvoljeni v teritorialnih odborih ter člani glavnega in nadzornega odbora.
Sklep o sklicu kongresa sprejme glavni odbor in ga s predlogom dnevnega reda objavi najmanj 30 dni pred izvedbo kongresa.
S sklepom o sklicu kongresa se določi število delegatov in predlaga delegatski sestav.
Naloge kongresa so:
Glavni odbor
Glavni odbor je centrala sindikata. Je najvišji organ sindikata v obdobju med dvema kongresoma.
Glavni odbor sestavljajo predsedniki teritorialnih odborov – organizacij sindikata, oziroma po en predstavnik iz posamezne teritorialne oblike organiziranosti sindikata, kjer ima sindikat najmanj 5000 članov in se skladno s finančnim pravilnikom sindikata financirajo vse organizacijske oblike delovanja sindikata.
V primeru, da v teritorialnih oblikah organiziranosti sindikata ni izpolnjen pogoj za organiziranje teritorialnih odborov, glavni odbor sestavljajo, navezujoč se na 22.člen Statuta, predvidoma trije predstavniki teritorialnih oblik organiziranosti sindikata, ki imajo največ aktivnih članov oziroma največji finančni tok sindikalne članarine.
Naloge glavnega odbora so:
Pri glavnem odboru deluje Center pravno-poslovni storitev, v okrajšavi CPS. Upravljanje centra in izvajanje njegovih dejavnosti je urejeno z akti, ki jih sprejme glavni odbor.
Glavni odbor je za svoje delo odgovoren članstvu sindikata.
Predsednik sindikata
Predsednik sindikata je predsednik glavnega odbora in predstavlja sindikat in njegov glavni odbor. Predsednika sindikata se kadruje po načelu enakomernega teritorialnega kadrovanja, načelu uravnoteženosti in enakopravnosti spolov, iz teritorialnih oblik organiziranosti, kjer je praviloma največ aktivnih članov sindikata ter na podlagi izkazane osebnostne izgrajenosti, razumevanja specifik sindikata obrti ter na podlagi dolgoletnega uspešnega dela v okviru sindikalnega članstva.
Predsednik opravlja svojo funkcijo neprofesionalno za mandatno dobo 6. let.
Generalni sekretar sindikata
Generalni sekretar sindikata je zakoniti zastopnik sindikata.
Organizira in vodi delo glavnega odbora. Organizira uresničevanje sprejetih sklepov ter o tem poroča glavnemu odboru.
Generalni sekretar je zakoniti zastopnik organizacije in je odredbodajalec. Pristojen in odgovoren je za finančno-materialno poslovanje glavnega odbora ter vodi in polnopravno sklepa finančne posle in ureja premoženjske zadeve sindikata in njegovega glavnega odbora.
Generalni sekretar sindikata predlaga glavnemu odboru v potrditev kadrovski izbor strokovnih delavcev sindikata za področja: delovno-pravnih zadev, ekonomsko-analitičnih, finančnih in plačnih zadev, organizacijsko-tehničnih zadev, ter drugih strokovnih in svetovalnih sodelavcev.
Generalni sekretar opravlja naloge zakonitega zastopnika, odredbodajalca in delodajalca za glavni odbor, za Center pravno-poslovnih storitev ter praviloma za teritorialne oblike organiziranosti v kolikor so organizirane kot samostojne pravne osebe.
Generalni sekretar kot zakoniti zastopnik, odredbodajalec in odgovorna oseba sindikata za finančne zadeve in stabilnost delovanja sindikata na državni ravni ima pravico veta na sprejete odločitve (sklepe) glavnega ali teritorialnega odbora, v kolikor bi utemeljeno ocenil, da so v škodo organizaciji, članstvu in njenemu stabilnemu delovanju.
Generalni sekretar ima možnost za omejeno obdobje imenovati vršilca dolžnosti generalnega sekretarja oz. namestnika generalnega sekretarja za čas svoje odsotnosti z dela. Funkcija vršilca dolžnosti oz. namestnika preneha z dnem njegove vrnitve na delovno mesto generalnega sekretarja sindikata.
Namestnik generalnega sekretarja sindikata opravlja naloge, ki mu jih dodeli generalni sekretar sindikata s specialnim pooblastilom. Vršilec dolžnosti oziroma namestnik generalnega sekretarja sindikata praviloma ni v delovnem razmerju pri glavnem odboru sindikata, lahko pa je član Glavnega odbora.
Generalni sekretar sindikata in strokovni delavci so v eni od oblik delovnega razmerja pri glavnem odboru sindikata in opravljajo svojo funkcijo profesionalno v mandatnem obdobju kot stalni organi sindikata. V kolikor generalni sekretar ter drugi strokovni delavci, ki so v delovnem razmerju za nedoločen čas, niso ponovno imenovani, se jih razporedi na druga dela in naloge pri glavnem odboru skladno z obliko njihovega delovnega razmerja.
Generalni sekretar, namestnik generalnega sekretarja ter strokovni delavci sindikata na državni ravni niso člani glavnega odbora.
Nadzorni odbor
Nadzorni odbor šteje 3 člane.
Naloge nadzornega odbora so zlasti:
Nadzorni odbor opravlja predhodno navedene naloge s podrobnejšim spremljanjem, in nadzorom poslovanja, ki se nanaša na finančno materialno poslovanje s članarinskimi viri, pri pridobitnem delu poslovanja pa se nadzorni odbor seznani z glavnimi postavkami poslovnih dogodkov- prihodkov in odhodkov.
Člani nadzornega odbora so dolžni obravnavati finančno materialne in premoženjske podatke sindikata, kot interne in zaupne. Člani nadzornega odbora so iz teritorialnih oblik organiziranosti z največ članstva in/ali članarinskih prihodkov ter osebnostno izgrajeni.
Člani nadzornega odbora izvolijo predsednika iz svoje sestave takoj po kongresu.
VI. ODNOSI IN SPREJEMANJE ODLOČITEV
37. člen
Medsebojni odnosi pri sprejemanju odločitev v organizacijah in organih sindikata temeljijo na verodostojnosti, transparentnosti ter upoštevanju različnosti mnenj, nasprotnih argumentov, demokratičnem usklajevanju različnih (sektorskih in panožnih) interesov in stališč, individualnih odgovornosti za predlaganje in sprejem odločitev, javnosti (publiciteti) dela organov in teles, nadzoru in pravočasnem medsebojnem obveščanju.
Pri sprejemanju odločitev mora biti prisotna večina članov organa.
Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje več kot polovica prisotnih članov organa ali če je za posamezno vprašanje določena drugačna večina opredeljenih ali navzočih glasov članov.
Odločitve se sprejemajo z usklajevanjem interesov in sporazumevanjem, vendar nikoli v škodo članstva organizacije.
Odločitve na vseh organih sindikata se sprejemajo z javnim glasovanjem.
Za sprejemanje posameznih odločitev se lahko razpiše sindikalni referendum. Odločitev je sprejeta, če se je referenduma udeležila večina članov sindikata, ki imajo pravico glasovanja in če je zanjo glasovala večina članov, ki se je udeležila referenduma;
Stavka se lahko organizira po stavkovnih pravilih pri posameznem samostojnem podjetniku ali gospodarski družbi na območju in kot stavka članov sindikata ter skupaj z ostalimi sindikati kot splošna stavka sindikatov.
VII. VOLITVE IN MANDATI
Kandidiranje in volitve članov ter nosilcev funkcij organov sindikata temeljijo na načelih:
Člani organov in nosilci funkcij sindikata so lahko samo člani sindikata, razen v primeru opravljanja funkcije imenovanega zunanjega sindikalnega zaupnika s soglasjem glavnega odbora in strokovnega delavca teritorialne oblike organiziranosti sindikata, katerih pristojnosti so vezane na opravljanje nalog za sindikat in skladne s funkcijo.
Mandat stalnih organov je 6 let, razen, kjer statut določa drugače.
Mandat nosilcev funkcij in članov organov je enak mandatu organa. Nosilci funkcij in člani organov so lahko izvoljeni v isti organ večkrat zapored.
Kadrovske nadomestitve za člane volonterskih organov na državni ravni in kadrovske nadomestitve za nosilce profesionalnih funkcij na državni ravni opravi glavni odbor.
Vse volitve posameznikov in organov se na vseh nivojih organiziranosti sindikata izvajajo z javnim glasovanjem.
Nosilci profesionalnih in volonterskih funkcij sindikata morajo biti najmanj pet let pred njihovim prevzemom in ves čas njihovega opravljanja aktivni člani sindikata.
VIII. FINANCIRANJE IN FINANČNO-MATERIALNO POSLOVANJE
Sindikat financira svoje sindikalno delovanje praviloma s članarino, z drugimi prihodki pa sprotno do – financira na glavnem odboru dogovorjene potrebe tega organizacijskega nivoja.
Prejeta sredstva iz sindikalne članarine ter drugih oblik pridobljenih sredstev se knjigovodsko vodijo ločeno.
Članarinsko zbrana sredstva niso vračljiva ter izterljiva.
Član sindikata plačuje članarino od osnove in v višini, ki je določena s Pravilnikom financiranju in finančno-materialnem poslovanju sindikata.
Zbrana sredstva sindikalne članarine se uporabljajo za financiranje delovanja organizacij in organov sindikata ter financiranje strokovnih služb, ki delajo za potrebe sindikata na teritorialni ravni organiziranosti in državni ravni.
Sredstva sindikalne članarine in premoženje ustvarjeno iz sredstev sindikalne članarine, je lastnina posameznega organizacijskega nivoja sindikata, in se finančno-knjižno vodi ločeno od premoženja in financ ustvarjenega na pridobiten način.
Sindikat lahko za uresničevanje svojih nalog ustanavlja ali ukinja profitna in neprofitna podjetja ter namenske sklade, zavode in ustanove. Sklep o ustanovitvi predhodno navedenega vsebuje naziv, namen, vire sredstev, merila za uporabo ter njihove organe upravljanja in nadzora.
Financiranje in finančno-materialno poslovanje sindikata se določi s pravilnikom o financiranju in finančno-materialnem poslovanju sindikata.
IX. OBVEŠČANJE IN IZDAJATELJSKA DEJAVNOST
Glavni odbor in drugi organi sindikata so dolžni na ustrezen način (prek mreže sindikalnih zaupnikov, spletnega glasila Delavec, spletne strani sindikata…) pravočasno obveščati članstvo o svojih aktivnostih, sklepih, stališčih in akcijah, ki jih vodijo, ter o rezultatih svojega delovanja.
X. ZNAKI IN ODLIČJA
41. člen
Znak sindikata je okrogle oblike, obrobljen s tanko modro črto. Zgornja polovica znaka je bele barve, spodnja pa temno modra. V sredini je manjši krog, ki je v zgornji polovici temno moder, v spodnji pa bel. Ob znaku ali pod njim je napis “Sindikat obrti in podjetništva.” Center pravno-poslovnih storitev, skrajšano CPS, ima samostojno grafično podobo, ki jo določi glavni odbor sindikata.
Sindikat podeljuje zaslužnim sindikalnim zaupnikom, teritorialnim odborom – organizacijam, članom sindikata, članom organov in delovnih teles sindikata ter drugim zaslužnim posameznikom in organizacijam, priznanja za njihov prispevek k uveljavljanju in uresničevanju vloge in nalog sindikata.
Glavni odbor, na podlagi pisno pridobljenega in obrazloženega predloga / utemeljitve teritorialne oblike organiziranosti ali na lastno pobudo, odloči o podelitvi odličij, z dvotretjinsko večino.
X. MEDNARODNO SODELOVANJE
43. člen
Sindikat skladno s potrebami in materialnimi možnostmi razvija in krepi mednarodno sodelovanje s sindikati drugih držav, zaradi izmenjave mnenj in izkušenj pri vlogi sindikata.
XII. STROKOVNA SLUŽBA
Strokovna in administrativno-tehnična dela in naloge za sindikat opravlja strokovna služba sindikata in pogodbeni izvajalci.
XIII. PRAVNA OSEBA
Sindikat je neodvisna in samostojna pravna oseba in samostojen nosilec pravic in obveznosti, ki jih uresničuje na podlagi sprejetih sklepov GO SOPS, vodstva organizacije in v skladu z veljavnim pravnim redom RS.
Sindikat ima svoj žig in praviloma na posameznih organizacijskih nivojih transakcijske račune.
Na državnem nivoju organiziranosti sindikata se prihodki iz članarine in prihodki iz pridobitnih dejavnosti vodijo na ločenih transakcijskih računih.
Vso premično in nepremično premoženje ter finančna sredstva so neodtujljiva last posameznega organizacijskega nivoja sindikata, na katerem so bila pridobljena po ključu za delitev članarine ali ustvarjena prek avtonomnih virov in z delitvijo skupne lastnine ZSSS.
Odgovorne osebe in organi SOPS se nimajo pravice odreči lastninskim upravičenjem do še nerazdeljene nepremične sindikalne lastnine s katero upravlja ZSSS.
Žig je okrogle oblike, premera 32 mm, z naslednjo vsebino: “Sindikat obrti in podjetništva Slovenije – glavni odbor”, za lokalno raven pa naziv organizacijskega nivoja sindikata.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Sindikat obrti in podjetništva Slovenije je pravni naslednik Sindikata obrtnih delavcev Slovenije in njegovih predhodnih organizacijskih oblik, vse od njegove ustanovitve leta 1950.
Statut začne veljati z dnem sprejema na kongresu.
Ta statut je bil sprejet na kongresu, na Brdu pri Kranju, dne 22.6.2022
S sprejemom tega statuta, preneha veljati statut sindikata, sprejet na kongresu sindikata, dne 21.11.2017.
Sindikat obrti in podjetništva Slovenije ( SOPS )
Predsednik : Blaž Sotlar, Brdo pri Kranju, 22.6.2022