Pravilnik Centra poslovnih storitev

Na osnovi 7., 11. in 33. člena Statuta Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, ter podlagi 9. (a-d) člena Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo ter skladno z Zakonom o arbitraži (Ur.l. RS št 45/2008) in Zakonom o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (Ur. l. RS št 56/2008)je Glavni odbor Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, dne 15. 4. 2013, sprejel

P R A V I L N I K

o organiziranosti in delovanju

Centra pravno – poslovnih storitev

1. člen

S tem pravilnikom se urejajo organizacijska vprašanja delovanja Centraposlovnih storitev, v okrajšavi CPS (v nadaljevanju center) in vsebinska področja delovanja: zagotavljanje alternativnih oblik reševanja sporov, pred sodnimi postopki, z namenom hitrega in učinkovitega reševanja med delavci in delodajalci v obrti in podjetništvu; storitve dodatnega izobraževanja in usposabljanja delavcev ter druge poslovne storitve.

ORGANIZACIJA IN DELOVANJE CENTRA

2. člen

Center je organiziran kot samostojna organizacijska enota znotraj glavnega odbora Sindikata obrti in podjetništva. Deluje skladno s pravili, poslovanje poteka finančno samostojno, prek posebnega računa.

Uporabniki storitev centra so člani sindikata ter druge fizične in pravne osebe, ki imajo upravičenja in interes do sodelovanja.

Sredstva za delovanje centra se zagotavljajo iz donacij, članarine, prihodkov poslovnega sodelovanja in delovanja, prijav na razpise, samoplačništva, izobraževalne dejavnosti in drugih alternativnih virov.

3. člen

Naloge centra so:

zagotavljanje alternativnih oblik reševanja sporov pred sodnimi postopki, z namenom hitrega in učinkovitega reševanja sporov med delavci in delodajalci v obrti in podjetništvu;
pravno svetovanje;
organiziranje dodatnega izobraževanja in usposabljanja delavcev in samozaposlenih, skladno z načrti dela in zagotovljenimi namenskimi sredstvi;
skrb za sodelovanje z interesnimi združenji delodajalcev, njihovimi strokovnimi sekcijami ter prostovoljnimi člani, pri organizaciji in izvajanju vnaprej dogovorjenih programov;
spremljanje izvajanja kolektivnih pogodb;
priprava strokovnih podlag za spreminjanje, dopolnjevanje in sklepanje kolektivnih pogodb in druge aktivnosti;
zagotavljanje strokovne pomoči pri dodatnem izobraževanju, izpopolnjevanju ali usposabljanju;
pridobivanje dodatnih sredstev za izvedbo letnih programov;
druge aktivnosti, skladno s programom dela.

4. člen

Center vodi upravni odbor, ki ga imenuje glavni odbor sindikata.

Upravni odbor centra je sestavljen iz treh članov. Delo upravnega odbora centra vodi generalni sekretar sindikata. Preostala člana z najmanj univerzitetno stopnjo izobrazbe imenuje glavni odbor sindikata izmed svojih profesionalnih delavcev ali zunanjih strokovnjakov.

5. člen

Upravni odbor centra:

oblikuje program dela in finančni načrt centra;
pripravlja gradiva in dokumente, potrebne za delo centra;
pripravlja strokovne podlage za spreminjanje, dopolnjevanje in sklepanje kolektivnih pogodb oziroma imenuje strokovne skupine za njihovo pripravo;
zagotavlja pravno svetovanje;
spremlja izvajanje kolektivnih pogodb;
skrbi za izvajanje sklepov glavnega odbora sindikata v zvezi z izobraževanjem;
skrbi za sodelovanje z interesnimi združenji delodajalcev ter njihovimi strokovnimi sekcijami ter prostovoljnimi člani;
sprejema Cenik storitev centra.

Generalni sekretar sindikata kot vodja centra:

skrbi za izvajanje mediacije in arbitraže;
skrbi za koordinacija dela mediatorjev in arbitrov ter opravljanje administrativnih nalog;
zagotavlja promocijo mediacije in arbitraže ter posredovanje informacij v zvezi z njo;
podpisuje sklepe in pogodbe o izobraževanju;
podpisuje druge odločitve upravnega odbora o izvajanju programov centra;
pridobiva in sklepa posle;
skrbi za javnost dela centra in obveščanje delavcev;
je odredbodajalec centra in sklepa pogodbe s poslovnimi partnerji;
opravlja druge naloge, v dogovoru z upravnim odborom centra ali glavnim odborom sindikata.

Upravni odbor centra in generalni sekretar sta odgovorna glavnemu odboru sindikata.

OBLIKE ALTERNATIVNEGA REŠEVANJA SPOROV

6. člen

Obliki alternativnega reševanja sporov sta po tem pravilniku posredovanje – mediacija in arbitraža. Uporabljata se za reševanja premoženjskopravnih sporov, ki izhajajo iz delovnega razmerja, v zvezi z zahtevki, s katerimi stranke prosto razpolagajo, na podlagi načela dispozitivnosti in kontradiktornosti.

7. člen

(Opredelitev mediacije in arbitraže)

1) Mediacija pomeni postopek, v katerem skušajo stranke prostovoljno, s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja), doseči mirno rešitev spora, ki izvira iz ali je v zvezi s pogodbenim ali drugim pravnim razmerjem, ne glede na to, ali se za ta postopek uporablja izraz mediacija, konciliacija, pomirjanje, posredovanje v sporih ali drug podoben izraz.

»Mediator oziroma mediatorka (v nadaljnjem besedilu: mediator)« pomeni vsako tretjo osebo, ki je zaprošena, da vodi mediacijo, ne glede na njen naziv ali poklic in ne glede na način, na katerega je bila imenovana ali zaprošena za vodenje mediacije in ki ima ustrezna strokovna znanja in veljavno licenco. V postopku lahko sodeluje eden ali več mediatorjev.

2) Arbitraža je vsaka oblika arbitražnega postopka, ne glede na to, ali poteka pred stalnim ali začasnim telesom.

3) Arbitražni senat je eden ali več arbitrov.

Kadar se ta pravilnik sklicuje na sporazum strank, se to nanaša tudi na arbitražna pravila, če se stranke nanje v sporazumu sklicujejo.

8. člen

(Pravne podlage)

Vprašanja, ki niso izrecno urejena v tem pravilniku, se rešujejo skladno z določili Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo, Zakonom o pravdnem postopku ter splošnimi načeli Zakona o mediaciji in Zakona o arbitraži, zlasti z načeli vestnosti in poštenja, prostovoljnega sodelovanja, enakega obravnavanja strank, avtonomije strank v postopku, zaupnosti postopka in nepristranskosti mediatorja

POSTOPEK POMIRJANJA

9. člen

Stranke se prostovoljno vključujejo v proces pomirjanja ob pomoči mediatorja, z namenom razjasnitve spornih vprašanj in iskanja rešitev nesoglasja ali spora.

10. člen

(Temeljna pravila v mediaciji)

Udeleženci v postopku pomirjanja sprejemajo temeljna pravila procesa mediacije, ki so: ohranjanje dostojanstva in spoštovanja, enakopravnost strank, odsotnost žalitev, groženj in nasilja, sporočanje in poslušanje brez prekinjanja.

11. člen

(Mediator)

Mediator je nevtralen, in nepristranski in ne sodi o vsebini procesa ali končnega dogovora, prav tako ne daje informacij ali mnenj v zvezi z vsebino problema, predlogov ali končnega dogovora.

Mediator je stranke dolžan seznaniti z morebitnimi dejstvi, ki bi lahko vplivala na njegovo neodvisnost in nepristranskost pri vodenju mediacije, razkriti razloge in predlagati svojo zamenjavo, če:

– ni prepričan o zahtevani usposobljenosti glede zahtevnosti spora;

– ni prepričan o ohranitvi nevtralnosti zaradi vsebine spora, vedenja oziroma osebnosti strank.

V takih primerih lahko mediacijo nadaljuje le na podlagi izrecne želje obeh oziroma vseh strani.

12. člen

(Varovanje zaupnosti podatkov)

Če ni drugače dogovorjeno, so mediator in udeleženci postopka dolžni varovati zaupnost podatkov, ki se nanašajo na mediacijski postopek, razen v primeru, ko bi to pomenilo ravnanje v nasprotju z zakonom. Zaupnost se nanaša tudi na dogovor, razen če gre za izpolnitev dogovora ali prisilno izvršbo na podlagi le-tega. Udeleženci postopka se zavežejo, da v morebitnem sodnem ali arbitražnem postopku ne bodo predložili ali dokazovali:

mnenja ali ponudb drugega udeleženca postopka zaradi sklepanja poravnave;
priznanj, ki jih je med mediacijo podal drugi udeleženec postopka ali
pripravljenosti nasprotnega udeleženca postopka, da bi sprejel predlog rešitve.

13. člen

(Predlog za začetek mediacije)

Predpogoj za začetek postopka je pisni predlog udeleženca.

Pisni predlog mora obsegati firmo in sedež delodajalca, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče delavca ali drugega udeleženca postopka pomirjanja, kratek opis problema in podpis predlagatelja. Predlagatelj lahko že v predlogu za mediacijo predlaga mediatorja, ki ima ustrezna strokovna znanja in veljavno licenco.

Predlog iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena je potrebno posredovati na naslov centra .

Pred začetkom postopka pomirjanja odgovorni delavec centra preizkusi ali je pisni predlog popoln, jasen in razumen. Če predlog ni popoln in jasen, pozove predlagatelja na dopolnitev.

Če predlog ni razumen, odgovorni delavec centra obvesti predlagatelja, da mu ne bo zagotovljena pomoč v predlaganem postopku pomirjanja.Šteje se, da je predstavljen problem očitno nerazumen, če je pričakovanje ali zahteva predlagatelja moralno sporna in v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in poštenja.

Stranke imajo možnost v soglasju izbrati poljubnega mediatorja s seznama.Stranke lahko prav tako za pomoč pri imenovanju mediatorja zaprosijo center, tako da jim center priporoči primernega mediatorja, ali, se stranke sporazumejo, da center sam neposredno imenuje mediatorja.

Stranke lahko v postopku mediacije zahtevajo zamenjavo mediatorja. Zamenjavo mediatorja lahko predlaga tudi mediator, pri čemer je dolžan navesti razloge za svojo odločitev.

14. člen

(Dogovor o mediaciji)

Postopek pomirjanja se začne po sklenitvi pisnega dogovora o postopku, ki vsebuje:

ime in priimek delavca in polni naziv delodajalca, oziroma samozaposlenega in njegove nasprotne stranke, ki pristopata k postopku;
ime in priimek mediatorja;
dogovor o načinu sklicevanja skupnih sestankov;
dogovor o višini ocenjenih stroškov in njihovem povračilu, kot jih določa ta pravilnik.

Ob sklenitvi dogovora iz prejšnjega odstavka morata stranki postopka pomirjanja plačati predujem za ocenjene stroške mediatorja ter za administrativne stroške. Znesek predujma ne sme biti nižji od 50% ocenjenih stroškov. V primeru neplačila se postopek ustavi.

15. člen

(Potek mediacije)

Potek mediacije je v dogovoru vsakokratne stranke in mediatorja, vse do sklenitve dogovora glede izhodiščnega konflikta ali nesoglasja ali do soglasne oziroma enostranske prekinitve mediacije.

Ker je mediacija prostovoljna, lahko katerakoli stranka iz objektivnega ali subjektivnega razloga preneha z mediacijo, svojo odločitev pa pisno sporoči mediatorju in drugi stranki.

Za prekinitev mediacije se lahko odloči tudi mediator, če presodi, da nadaljevanje procesa ne bi bilo smiselno. Svojo odločitev z navedbo razlogov pisno sporoči strankama.

16. člen

(Stroški mediacije)

Stranke postopka pomirjanja krijejo lastne stroške, stroške svojih pooblaščencev ali zakonitih zastopnikov, razen če se pisno dogovorijo drugače.

Stroški za izvedbo mediacije so; stroški centra – vpisnina, ki jih ima s posredovanjem, vodenjem evidenc, zagotavljanjem prostorskih možnosti za izvedbo mediacije in arhiviranjem ter hrambo gradiv, nagrada za mediatorja, ki je lahko v skladu z dogovorom centra in strankami drugačna in morebitni potni stroški le – tega. Mediacija lahko poteka tudi izven Ljubljane (na primer v kraju bivanja ali zaposlitve obeh ali ene od strank), če je tako ugodneje za stranke.

O kritju stroškov potrebnih za izvedbo postopka mediacije se stranke dogovorijo v tri partitni pogodbi, ki jo skleneta stranki mediacijskega postopka in center. Višina stroškov se odmeri skladno s cenikom centra, ki je priloga tega pravilnika.

V primeru večjega števila poravnalnih sestankov predvidenih v pogodbi, lahko center zahteva dopolnilne pologe strank za kritje dodatnih stroškov.

Vse obračunane nagrade in druge stroške za izvedbo postopka pomirjanja se vnesejo v stroškovnik.

Center mora po zaključku postopka pomirjanja dati strankama obračun prejetih predujmov in jima vrniti neporabljeno razliko, razen v delu, ki se nanaša na stroške vpisnine.

17. člen

(Evidenca)

Vsak mediator zase, center pa za vse pogodbene mediatorje, vodi evidenco uspešnosti mediacije, ki vključuje elemente:

pobuda za mediacijo;
soglasje druge strani;
dogovor o mediaciji;
začetek mediacijskih srečanj;
število srečanj;
uspešnost mediacije (sklenitev dogovora);
zadovoljstvo strank (tudi v primeru neuspešnosti);
način zaključka mediacije (dogovor, prekinitev zaradi dogovora, prekinitev s strani strank).

Mediator sproti oziroma ob zaključku mediacije posreduje vso obstoječo (pisno ali elektronsko) dokumentacijo v arhiv, vključno s podpisanim dogovorom o mediaciji in poročilom, ki vsebuje elemente navedene v prvem odstavku tega člena. Poleg tega, če obstajajo: vlogo za začetek mediacije; vabila, ki so bila poslana; zapisan in podpisan končni dogovor in evalvacijske vprašalnike, ter drugo morebitno dokumentacijo. Vsi dokumenti v arhivu so zaupni.

ARBITRAŽNI POSTOPEK

18. člen

Do sprejema Pravilnika, kot izhaja iz 9.č člena Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (Ur.l. RS 73/2008, 55/2010 in 100/2011) in oblikovanja liste arbitrov s stani Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, se po tem pravilniku vodijo ad hoc arbitražni postopki, praviloma pred arbitrom posameznikom.

19 člen

(Stvarna pristojnost arbitraže)

Arbitraža je pristojna za:

a) Odločanje v individualnih delovnih sporih, ki jih sprožajo člani sindikata in zaposleni ter samozaposleni v obrti in podjetništvu in se nanašajo na:

sklenitev, obstoj, trajanje in prenehanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem;
uveljavitve pravic iz poslovnih odnosov;
pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem;
postopek zaposlovanja delavca med kandidatom in delodajalcem;
izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela;
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga opravljanja pridobitne dejavnosti ali nespoštovanja navodil zdravnika;
opravljanje dela izven delovnega razmerja;
delo dijakov in študentov na praksi pri delodajalcu;
kadrovsko štipendijo med dijakom ali študentom in delodajalcem;
volontersko opravljanje pripravništva.

b) Odločanje v kolektivnih delovnih sporih, ki se nanašajo na:

veljavnost kolektivnih pogodb in njenem izvrševanju;
skladnost kolektivnih pogodb z zakoni, medsebojno skladnost kolektivnih pogodb in skladnost splošnih aktov delodajalca z zakonom in kolektivnimi pogodbami;
sklenitev, dopolnitev ali spremembo kolektivnih pogodb;
zakonitost stavke in drugih industrijskih akcij pri delodajalcu;
pristojnost sindikata v zvezi z delovnimi razmerji.

20. člen

(Stranke arbitražnega postopka)

1) Udeleženca arbitražnega postopka sta predlagatelj in nasprotni udeleženec

2) Udeleženca arbitražnega postopka, v katerem se odloča o individualnem delovnem ali poslovnem sporu, sta:

delodajalec in delavec, ki je z delodajalcem sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega oziroma
delavec, ki z delodajalcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, pa v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih obstaja domneva, da je med delavcem in delodajalcem obstajalo delovno razmerje oziroma
kandidat za prosto delovno mesto oziroma
dijak ali študent na praksi pri delodajalcu oziroma
pripravnik, ki opravlja pri delodajalcu volontersko pripravništvo, samozaposleni, njegov poslovni partner ali stranka

V primeru, da se delavec in delodajalec sporazumeta o reševanju spora pred arbitražo, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, podaljša do izvršljive arbitražne odločitve.

3) Udeleženca arbitražnega postopka, v katerem se odloča o kolektivnem delovnem sporu, sta:

delodajalec in sindikat pri delodajalcu;
skupina delavcev, ki ima skupni interes pri uveljavljanju določenih pravic, obveznosti ali pravnih razmerij.

21. člen

(Sestava arbitraže)

Arbitraža lahko odloča v senatu treh članov ali po arbitru posamezniku.

Praviloma arbitražni senat v obrti in podjetništvu šteje enega člana- predsednika arbitraže.

Stranke lahko imenujejo tudi tričlanski arbitražni senat tako, da vsaka imenuje enega člana ter sporazumno predsednika arbitraže iz vrst priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava. Stranke so dolžne ob posredovanju predloga za člana arbitraže, predložiti njegovo soglasje in pripravljenost za sodelovanje v tem postopku. Soglasje za predsednika arbitražnega senata je dolžan pridobiti center.

Arbitraža je pri svojem delu samostojna in neodvisna.

22. člen

(Pogoji za začetek arbitražnega postopka)

Predpogoj za začetek postopka je pisni predlog udeleženca.

Pisni predlog mora obsegati firmo in sedež delodajalca, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče delavca ali drugega udeleženca arbitražnega postopka, opis spornega razmerja, dokaze, s katerimi se dokazuje sporno razmerje, predlog arbitražne odločitve, predlog o imenovanju arbitra (ime priimek, naslov in njegovo soglasje) oziroma predlog o izbiri arbitra posameznika in podpis predlagatelja.

Predlog iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena je potrebno posredovati na naslov centra.

Pred začetkom arbitražnega postopka za to pooblaščena oseba centra preizkusi ali je pisni predlog popoln, jasen in razumen. Če predlog ni popoln, pozove predlagatelja na dopolnitev.

Če predlog ni razumen, pooblaščena oseba centra obvesti predlagatelja, da mu center ne bo zagotavljal pomoči pri arbitražnem reševanju spora.Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost arbitraže za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, določenih z zakonom ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Predlagatelj mora najkasneje v roku 15 dni po vložitvi predloga za arbitražno reševanje spora, plačati vpisno takso v višini kot jo določa cenik v prilogi. Če predlagatelj vpisne takse ne poravna, se šteje, da predlog ni vložen.

23. člen

(Arbitražni dogovor)

Arbitražni postopek se začne po sklenitvi pisnega dogovora o postopku, ki vsebuje:

ime in priimek delavca in polni naziv delodajalca ali samozaposlenega in njegove nasprotne stranke, ki sklepata arbitražni dogovor;
ime in priimek arbitrov in predsednika arbitraže, oziroma predsednika arbitraže če se tako dogovorita, ki so podali pisno soglasje o sodelovanju pri arbitražnem reševanju spora;
dogovor o načinu sklicevanja arbitražnih narokov;
dogovor o rokih za vročanje dokumentacije in drugih pisanj;
dogovor o višini ocenjenih stroškov in njihovem povračilu, kot jih določa ta pravilnik.

Ob sklenitvi dogovora iz prejšnjega odstavka morata stranki arbitražnega postopka plačati predujem za ocenjene stroške arbitrov ter za administrativne stroške ad hoc arbitraže. Znesek predujma ne sme biti nižji od 50% ocenjenih stroškov.

Dokler stranki arbitražnega postopka ne plačata predujma, se arbitražni postopek ne nadaljuje.

Če ena stranka arbitražnega postopka predujma ne plača v roku 15 delovnih dni od podpisa dogovora o arbitraži, center pošlje poziv za plačilo predujma drugi stranki v postopku. Vlogo predlagatelja postopka lahko prevzame druga stranka v postopku, in prevzame zavezo plačila predujma.

Če tudi druga stranka predujma ne plača v 15 dneh, se šteje, da je vloženi predlog umaknjen. V primeru neplačila predujma obeh strank, v roku 15 dni od sklenitve dogovora o arbitraži, se vloženi predlog šteje kot umaknjen.

24. člen

(Izločitev arbitra ali člana arbitraže)

Predsednik, član arbitražnega senata ali arbiter se morajo sami izločiti iz odločanja v arbitražnem senatu ali kot arbiter posameznik, če so podani razlogi za izločitev iz 70 člena ZPP. Iz istih razlogov lahko zahtevata izločitev predsednika ali člana tudi stranki.

Če se iz kateregakoli razloga spremeni sestava arbitražnega senata, se mora obravnava začeti znova. Arbitražni senat lahko potem, ko so se stranke o tem izjavile, odloči, da se posamezna procesna dejanja ne opravijo znova, temveč se preberejo zapisniki o njihovem poteku.

25. člen

(Potek arbitražne obravnave)

Arbitražna obravnava ni javna, razen če se stranke dogovorijo drugače.O času in kraju obravnave mora biti stranka obveščena pravočasno, najmanj 3 delovne dni pred obravnavo.Vsaka stranka je dolžna storiti vse potrebno, da je na obravnavi mogoče izvesti vse dokaze , ki jih je predlagala ter zagotoviti prisotnost prič in izvedencev, ki jih je predlagala sama.

Če se stranke v pisnem dogovoru o arbitraži ne dogovorijo drugače lahko arbitražni senat ali arbiter posameznik vodi postopek tako, kot šteje za primerno. Pri tem mora obravnavati obe stranki enakopravno in jima dati v vseh fazah postopka vse možnosti uveljavljati svoje pravice in navajati svoja stališča.

Arbitražni senat ali arbiter posameznik sam določi potek obravnave, način zaslišanja prič in izvedencev ter način pisanja zapisnika. Dokazi s pričanjem se lahko predložijo tudi v obliki podpisanih pisnih izjav.

26. člen

(Jezik v arbitražnem postopku)

V arbitražnem postopku se uporablja slovenski jezik.

Če udeleženec v arbitražnem postopku ne razume slovensko se morata stranki arbitražnega postopka v pogodbi o arbitraži dogovoriti o načinu kritja stroškov za ustno prevajanje tistega, kar se izvaja na arbitražnem naroku in prevajanje listin, ki se na naroku uporabljajo za dokazovanje.

27. člen

(Odločanje)

Arbitražni senat sprejme odločitev na podlagi pravnih pravil, ki jih šteje za primerna, na podlagi izrecnega pooblastila strank lahko arbitražni senat odloči tudi po pravičnosti (po načelu ex aeque et bono), praviloma odloči na podlagi ustne obravnave. Neposredno po zaključku arbitražnega naroka se v primeru, da se postopek vodi pred arbitražnim senatom, le ta umakne na posvetovanje in glasovanje. Vsak član arbitražnega senata ima pri glasovanju en glas. Arbitražna odločitev se sprejme z večino glasov. Po sprejeti arbitražni odločitvi je dolžan arbitražni senat ali arbiter posameznik v nadaljnjih 15 dneh izdati arbitražno odločbo.

Arbitražni senat ali ena od strank z dovoljenjem arbitra ali senata lahko zaprosi center za pomoč pri izvedbi dokazov ali da opravi drugo dejanje, ki ga arbitraža sama ni upravičena opraviti. Če center prošnji ugodi, izvede dokaze ali opravi druga dejanja v skladu s svojimi pravili postopka. Arbitri so lahko navzoči pri izvajanju dokazov in lahko zastavljajo vprašanja.

Kadar nobena stranka ne zahteva obravnave, lahko arbitražni senat ali arbiter posameznik izda arbitražno odločbo brez obravnave, če oceni, da je mogoče odločiti na podlagi listin in drugega pisnega gradiva.

Arbitražna odločba se izda v pisni obliki in ima uvod, izrek, obrazložitev ter pravni pouk. Arbitražno odločbo podpišejo vsi člani arbitražnega senata oziroma arbiter posameznik, pred katerim se je vodil postopek.

28. člen

(Poravnava)

Če se stranke med arbitražnim postopkom poravnajo, arbitražni senat postopek ustavi. Na zahtevo strank, se poravnava zapiše v obliki arbitražne odločbe, razen če je vsebina poravnave v nasprotju z splošno sprejetimi predpisi in pravim redom RS.

Takšna odločba ima enak učinek kot vsaka druga arbitražna odločba o vsebini spora in se hrani.

29. člen

(oblika in vsebina izdane odločbe)

Arbitražna odločba se izda v pisni obliki, podpišejo jo arbitri.

Odločba mora biti obrazložena, razen če so se stranke dogovorile, da obrazložitev ni potrebna, ali če gre za odločbo na podlagi poravnave iz 29. člena tega pravilnika.

V odločbi morata biti navedena datum izdaje odločbe in sedež arbitraže, ki je po tem pravilniku na sedežu Centra poslovnih storitev. Če se sedež arbitraže iz logističnih razlogov spremeni, se šteje za sedež kraj izdaje odločbe.

Po izdaji arbitražne odločbe se vsaki stranki izroči en izvod odločbe, ki jo podpišejo arbitri v skladu s prvim odstavkom tega člena.

30. člen

(Pooblaščenci v arbitražnem postopku)

Delodajalca zastopa v arbitražnem postopku zakoniti zastopnik oziroma po njegovem pooblastilu, skladno z določbami ZPP, pooblaščenec.

Delavca, skupino delavcev, samozaposlenega, kandidata za prosto delovno mesto, dijaka ali študenta na praksi in volonterskega pripravnika lahko zastopa predstavnik sindikata, ki ga organizacija sindikata najame ali zaposli za zastopanje svojih članov, če ima pridobljen naslov diplomirani pravnik. Če delavca, skupino delavcev ali samozaposlenega kandidata za prosto delovno mesto, dijaka ali študenta na praksi in volonterskega pripravnika ne zastopa predstavnik sindikata, mora pooblaščenec izpolnjevati pogoje za zastopanje po ZPP.

31. člen

(zaključek postopka)

Arbitražni postopek se zaključi z izdajo končne odločbe ali s sklepom, ki ga arbiter ali arbitražni senat sprejme v skladu z drugim odstavkom tega člena.

Arbiter ali arbitražni senat s sklepom konča postopek, kadar:

tožeča stranka umakne tožbo, razen če tožena stranka umiku utemeljeno ugovarja;
se stranke sporazumejo o zaključku postopka;
arbiter ali arbitražni senat ugotovi, da je postalo nadaljevanje postopka nepotrebno, nemogoče ali nesmiselno.

Z zaključkom postopka preneha mandat za tekoči primer arbitru ali arbitražnemu senatu.

32. člen

(Stroški za izvedbo arbitraže)

Stroški za izvedbo arbitraže so stroški centra – vpisnina, ki jih ima s posredovanjem, vodenjem evidenc, zagotavljanjem prostorskih možnosti za izvedbo arbitraž in arhiviranjem ter hrambo gradiv. Med stroške za izvedbo arbitraže sodijo tudi nagrada za arbitra posameznika in predsednika arbitraže ter člane arbitražnega senata in morebitni potni stroški arbitrov, če na željo strank arbitraža poteka izven Ljubljane ter s tem povezani manipulativni stroški.

O kritju stroškov potrebnih za izvedbo arbitražnega postopka se stranke dogovorijo v tri partitni pogodbi, ki jo skleneta stranki arbitražnega postopka in center. Višina stroškov se odmeri najmanj v višini, kot jo določa cenik, ki je priloga tega pravilnika. Stranke se lahko v pogodbi o izvedbi arbitraže dogovorijo tudi drugače.

Med arbitražnim postopkom lahko center zahteva dopolnilne pologe strank za kritje dodatnih stroškov v zvezi z vodenjem postopka. Gre predvsem za pridobitev dokazov, izvedenskih mnenj in podobno.

Vse obračunane nagrade arbitrov in druge stroške za izvedbo arbitražnega postopka je treba vnesti v stroškovnik, ki predstavlja del arbitražnega spisa.

Center mora po zaključku arbitraže dati strankama obračun prejetih predujmov in jima vrniti neporabljeni ostanek razen v delu, ki se nanaša na stroške vpisnine.

33. člen

(Stroški arbitražnega postopka)

Stroški arbitražnega postopka so nagrada pooblaščencev udeležencev arbitražnega postopka, nagrada izvedenca za udeležbo v arbitražnem postopku, nagrada tolmaču oziroma prevajalcu in stroški, ki nastanejo z zaslišanjem prič oziroma pridobitvijo listinske dokumentacije, pomembne za arbitražno odločitev.

O stroških arbitražnega postopka odloči arbitražni senat z arbitražno odločbo. Pri odločanju o stroških postopka se uporabljajo določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.

34. člen

(Izpodbijanje arbitražne odločbe)

Postopek odločanja pred arbitražnim senatom je enostopenjski.

Odločitev arbitražnega senata je dokončna in izvršljiva. Zoper odločitev arbitražnega senata ni mogoče sprožiti sodnega spora, razen v primerih, ki jih določata Zakon o delovnih in socialnih sodiščih in Zakon o pravdnem postopku.

35. člen

(Vrnitev dokumentacije in trajna hramba)

Po izdaji arbitražne odločbe predsednik arbitražnega senata ali arbiter posameznik posreduje centru vso obstoječo (pisno ali elektronsko) dokumentacijo za arhiv vključno s podpisanim dogovorom o arbitraži, originalno arbitražno odločbo in poročilom o številu arbitražnih narokov.

Center je dolžan trajno hraniti predlog za začetek arbitražnega postopka, dogovor o arbitraži in originalno odločbo arbitražnega senata ali arbitra posameznika, s katero je zaključen arbitražni postopek. Ostalo predloženo dokumentacijo pa lahko vrne strankam arbitražnega postopka proti podpisu.

Vsi dokumenti v arhivu so zaupni.

36. člen

(Evidenca)

Center je dolžan voditi evidenco vseh začetih arbitražnih postopkov. Evidenca vsebuje sledeče podatke:

– podatke o strankah arbitražnega postopka z navedbo njihovega

prebivališča oziroma sedeža

– datum prejema predloga za arbitražo

– datum sklenitve dogovora o arbitraži

– datum izdaje arbitražne odločbe in izid v zadevi

37. člen

(Uporaba drugih predpisov)

Za vsa vprašanja glede uvedbe, vodenja in odločanja v arbitražnih postopkih, ki niso urejena s tem pravilnikom, se uporabljajo določila Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, določila Zakona o pravdnem postopku in določila kolektivnih pogodb, ki veljajo za delodajalca.

38. člen

(Sodelovanje arbitrov in mediatorjev)

Arbiter z ustreznim strokovnim znanjem ali mediator z veljavno licenco in ustreznim strokovnim znanjem lahko skleneta pogodbo o sodelovanju, na podlagi katere izvajata arbitražo ali mediacijo v okviru centra.

Center lahko vodi seznam arbitrov in mediatorjev, ki izvajajo arbitražo in mediacijo v okviru centra. Seznam arbitrov in mediatorjev z njihovimi kontaktnimi podatki se lahko, po njihovem pisnem soglasju, objavi v glasilu SOPS, in na spletnih straneh podpisnikov kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo.

IZOBRAŽEVANJE

39. člen

Za izpolnitev nalog in ciljev Sindikata obrti in podjetništva Slovenije (dalje sindikat), kot to določata 7. in 11. člen statuta, omogoča center članom SOPS sindikalno izobraževanje, ki se financira iz članarine ali samoplačniško. Center omogoča delavcem tudi izobraževanje, ki ga financirajo delodajalci prek izobraževalnih skladov-ustanov, s ciljem pridobivanja temeljnih, dopolnilnih in funkcionalnih znanj, z namenom lažje zaposljivosti in ohranjanja zaposlitve. Za dosego teh ciljev bo center v dogovoru z izobraževalnimi skladi-zavodi omogočil delavcem, da na delu pridobijo nova in dodatna znanja, da se seznanijo s strokovnimi dosežki na področju svojega dela ter da se podučijo o svojih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki izhajajo iz njihove pogodbe o zaposlitvi ali delovno-pravnih ali socialnih pravicah, ki jih imajo delavci, ki iščejo zaposlitev.

37. člen

Delavec ima pravico in dolžnost do stalnega izpopolnjevanja, usposabljanja in izobraževanja, v okviru lastnega interesa ali v skladu s potrebami delodajalca, z namenom večje zaposljivosti ali ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela skladno z določili pogodbe o zaposlitvi ter lastnim interesom ohranitve zaposlitve.

– Izobraževanje po tem pravilniku pomeni vsako izobraževanje, ki poteka po programih, na osnovi katerih delavec pridobi javno veljavno izobrazbo (i.e.) izobrazbo, ki se izkazuje z javno listino.

– Izpopolnjevanje pomeni nadgrajevanje, poglabljanje in razširjanje posameznih znanj, potrebnih za opravljanje dela, kot npr. seminarji, delavnice, konference, tečaji …

– Usposabljanje pomeni strokovno usposabljanje za delo na obstoječem ali predvidenem delu ali usposabljanje za specifične vsebine in spretnosti na področjih kot so varstvo pri delu, kakovost…

38. člen

(Pravice člana)

Člani sindikata obrti in podjetništva imajo pravico do dodatnega izobraževanja, izpopolnjevanja ali usposabljanja pod pogojem, da so člani najmanj pol leta in da so za njegovo / njihovo izobraževanje zagotovljena finančna sredstva.

Za vsako obliko izobraževanja, izpopolnjevanja ali usposabljanja, je potrebno pri centru izpolniti ustrezno pisno vlogo z zahtevanimi dokazili, o nameravanem izobraževanju in navesti vire financiranja (izobraževalni sklad-ustanova, delodajalec, samoplačnik…).

Članu sindikata praviloma pripada iz sredstev sindikalne članarine ena splošna oblika sindikalnega izobraževanja letno.

O letni višini sredstev za sindikalno izobraževanje (Žužkovi dnevi in podobno), odloča Upravni odbor Centra.

Trajanje in potek izobraževanja ob delu ter pravice in dolžnosti delavca in centra se podrobneje določijo s pogodbo med centrom, delavcem in plačnikom izobraževanja.

KONČNE DOLOČBE

39. člen

Cenik storitev centra je priloga tega Pravilnika.

40. člen

Z dnem sprejema tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o organiziranosti in delovanju Centra pravno – poslovnih storitev, sprejet dne 11. april 2012.

Ta pravilnik začne veljati z dnem podpisa, uporablja pa se od dneva objave v internem glasilu ali na spletni strani Sindikata obrti in podjetništva.

Ljubljana, dne 15. 4. 2013

SOPS