Delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost in obrti podobne dejavnosti ter druge delodajalce, ki so člani Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije – GIZ, ter pri njih zaposlene delavce vabimo, da se v primeru medsebojnih individualnih in kolektivnih sporov, preden izberete drago, dolgotrajno in negotovo rešitev na sodišču, poslužite mirnega ter cenovno ugodnejšega reševanja sporov s posredovanjem ali arbitražo, ki vam ga zagotavljata:
Sindikat obrti in podjetništva Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije – GIZ.
V nadaljevanju nekaj besed o alternativnem reševanju sporov.
ZNAČILNOSTI IN PREDNOSTI MEDIACIJE
– pomoč nevtralne tretje osebe (mediatorja)
Mediator mora delovati neodvisno in nepristransko in si prizadevati za enako obravnavanje strank, upoštevaje vse okoliščine primera. Ves čas mediacije lahko daje predloge za rešitev spora, vendar pa rešitev, ki jo predlaga mediator, strank ne zavezuje.
Po Zakonu o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah je mediator vsaka tretja oseba, ki je zaprošena, da vodi mediacijo, ne glede na njen naziv ali poklic in ne glede na način, na katerega je bila imenovana ali zaprošena za vodenje mediacije in ki zaprosilo sprejme. Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov opredeljuje pogoje, ki jih mora izpolnjevati mediator na seznamu sodišča.
-neformalnost
V primerjavi s sodnim postopkom je mediacija precej manj omejena s procesnimi pravili. Zakonodaja ureja le temeljna načela in pravila postopka, sicer pa se postopek v veliki meri prilagaja potrebam strank. Stranke se o poteku postopka lahko sporazumejo, če tega ne storijo, pa mediator vodi postopek tako, da upošteva vse okoliščine primera, morebitne želje strank in potrebo po hitri in trajni rešitvi spora.
– zaupnost
Vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije, ali so z njo povezani, so zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če razkritje podatkov zahteva zakon ali če je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora.
– hitrost
V mediaciji je spor mogoče rešiti hitreje kot v sodnem postopku.
V programih mediacije pri sodiščih je mediacija omejena na obdobje 3 mesecev.
– možen prihranek pri stroških reševanja spora
V mediaciji je spor mogoče rešiti že na enem ali dveh srečanjih. Mediator ima pravico do nagrade in povračila razumnih stroškov. Če se stranke ne sporazumejo drugače, nosi vsaka svoje stroške (npr. potne stroške, stroške zastopanja po odvetniku), skupne stroške mediacije (npr. nagrado in stroške mediatorja) pa nosijo po enakih delih. Stranke, ki sodni spor uspešno rešijo v mediaciji, se s tem izognejo nastajanju stroškov sodnega postopka. Odpadejo torej potni stroški stranke (povezani zlasti s prihodom na naroke), odvetniški stroški (povezani zlasti s svetovanjem, sestavo vlog in zastopanjem stranke na naroku), stroški morebitnih izvedenin itd.
– možnost pridobitve izvršilnega naslova
Stranke se v mediaciji lahko sporazumejo, da se sporazum o rešitvi spora sestavi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, poravnave pred sodiščem ali arbitražne odločbe na podlagi poravnave.
Če stranke v mediaciji pri sodišču ne najdejo sporazumne rešitve spora, se sodni postopek nadaljuje, o sporu torej odloči sodišče.
Zastaranje zahtevka, ki je predmet mediacije, med trajanjem mediacije ne teče. Če se mediacija konča brez sporazuma o rešitvi spora, se zastaranje nadaljuje od trenutka, ko je postopek končan brez sporazuma o rešitvi spora. Čas, ki je pretekel pred začetkom mediacije, se všteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon. Če je s posebnim predpisom določen rok za vložitev tožbe, se ta rok v zvezi z zahtevkom, ki je predmet mediacije, ne izteče prej kot 15 dni po koncu mediacije. (vir – ministrstvo za pravosodje in javno upravo)
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200856&stevilka=2339
http://www.mpju.gov.si/si/storitve/alternativno_resevanje_sporov/slovenski_predpisi_o_mediaciji/
Arbitraža je med načini zunajsodnega reševanja sporov najbolj podobna sodnemu reševanju sporov. Arbitraža in sodni postopek se izključujeta – s sklenitvijo arbitražnega sporazuma se stranke dogovorijo, da spor predložijo v reševanje arbitraži in s tem izključijo pristojnost sodišča. V arbitraži lahko stranke dosežejo sporazumno rešitev spora; če jim to ne uspe, pa o sporu odločijo arbitri. Možnost izpodbijanja arbitražne odločbe s tožbo za razveljavitev arbitražne odločbe je zelo omejena. Za razliko od sodnega postopka arbitraža strankam omogoča, da se sporazumejo o številnih podrobnostih poteka postopka (npr. vključno s tajnostjo postopka) in ga tako prilagodijo svojim željam. Reševanje spora v arbitraži je v primerjavi s sodnim postopkom navadno hitrejše. Arbitražna odločba, ki jo izda domača arbitraža, se lahko izvrši, ko jo sodišče razglasi za izvršljivo.
Stranke lahko za namene reševanja njihovega spora sestavijo t. i. ad hoc arbitražo, torej arbitražo, oblikovano posebej za posamezen primer, ali pa se obrnejo na institucionalno arbitražo. (vir – ministrstvo za pravosodje in javno upravo
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200845&stevilka=1979
V kolikor imate kakršnokoli vprašanje, nas kontaktirajte v času uradnih ur po telefonu pon.-sreda od 8.30 do 11.00 ali po e-pošti :
08/ 20 52 68 3
sops@siol.net