Glavni odbor SOPS je dne 11.5.2026 na poslanske skupine DZ RS, Državni svet RS in socialne parterje naslovil odziv na predlog Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Odziv je bil kritičen, a v konstruktivnem duhu, z željo uspešnega razvoja gospodarstva.
Zapisano pomeni, da :
– razumemo pomen gospodarstva kot celote,
– se borimo za zaposlene s hkratnim zavedanjem pomena socialnega dialoga in odnosov,
– je temelj dobrega dela konstruktiven odnos in strokovno znanje.
Temu smo zavezani. Sindikat obrti in podjetništva Slovenije bo javno podpiral dobre ukrepe, konstruktivno kritizirali slabe in ostro argumentiral povsem napačne. Vselej z dodatnimi predlogi in možnostmi izboljšav.
Močno gospodarstvo pomeni vzdržno socialno državo, korekten socialni dialog pomeni uravnoteženost in zavezanost znanju.
Zadeva: Odziv Sindikata obrti in podjetništva Slovenije na predlog Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije
Spoštovani,
Sindikat (delavcev) obrti in podjetništva Slovenije (v nadaljevanju: SOPS), kot najstarejši neprekinjeno delujoč sindikat v Sloveniji od leta 1950, predstavnik delavcev gospodarstva, podaja naslednja stališča, predloge in pripombe na predlog Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Ocenjujemo, da je dokument izrazito razvojno usmerjen, pravilno identificira več ključnih strukturnih težav slovenskega gospodarstva od previsoke obdavčitve dela, nizke produktivnosti glede na stroške dela, administrativno nepreglednost ter demografske pritiske. Z ekonomskega vidika gre za predlog, ki vsebuje več ukrepov, ki bi lahko pozitivno vplivali na podjetniško okolje in dolgoročno konkurenčnost države, hkrati pa vsebuje tudi pomembna tveganja, predvsem glede fiskalne vzdržnosti, selektivnosti ukrepov in pomanjkanja globljih strukturnih reform.
SOPS podpira prizadevanja za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, zmanjšanje administrativnih obremenitev, povečanje delovne aktivnosti starejših, učinkovitejše delovanje zdravstvenega sistema ter ukrepe, katerih cilj je, da se motiviranost za delo in ustvarjanje višje dodane vrednosti poveča. Menimo, da je dolgoročni razvoj Slovenije mogoč le ob stabilnem, predvidljivem in razvojno usmerjenem poslovnem in davčnem okolju. Hkrati opozarjamo, da mora biti vsak obsežnejši razvojni oziroma davčni poseg izveden ob skrbnem upoštevanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ.
Tudi OECD, Evropska komisija ter Fiskalni svet RS že dalj časa opozarjajo na visoko obremenitev dela, demografske pritiske na pokojninski in zdravstveni sistem, potrebo po višji produktivnosti gospodarstva, nizko dodano vrednost dela ter omejen fiskalni prostor države.
Podatki Fiskalnega sveta RS iz aprila 2026 kažejo na izjemno povečano fiskalno ranljivost države in hitro zmanjševanje javnofinančnega manevrskega prostora, zato menimo, da bi morali biti vsi predlagani ukrepi podprti:
- z jasno oceno dolgoročnih fiskalnih učinkov;
- z navedbo nadomestnih virov financiranja, ki bo posledica splošne racionalizacije proračunske porabe;
- z natančno predstavitvijo pričakovanih učinkov na gospodarsko rast, produktivnost in zaposlenost.
SOPS meni, da Slovenija dolgoročno ne more ohranjati evropskega socialnega modela brez bistveno višje produktivnosti gospodarstva, saj se socialna država iz njega dejansko financira. Davčne razbremenitve same po sebi ne bodo zadostovale, če ne bodo spremljane z ukrepi za povečanje dodane vrednosti podjetij, tehnološko modernizacijo gospodarstva, digitalizacijo poslovanja in javnih storitev, učinkovitejšimi investicijami, razvojem kadrov, ipd.
Poseben poudarek bi moral biti namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva in zaposlujejo velik del aktivnega prebivalstva, ki ga v našem sindikatu vseskozi zastopamo. Menimo, da bi moral zakon izraziteje vključevati ukrepe za spodbujanje investicij v razvoj in avtomatizacijo, hitrejšo digitalizacijo vseh državnih podsistemov, sploh pa zdravstva, razvoj poklicnega in tehničnega izobraževanja skladno s potrebami gospodarstva, učinkovitejše črpanje razvojnih EU sredstev ter predvsem ukrepov za stabilno, predvidljivo večletno davčno okolje.
Pozitivno ocenjujemo namen razbremenitve dela, saj je Slovenija po opozorilih OECD med državami z višjim davčnim primežem na delo. Posledice tega so manjša privlačnost zaposlovanja strokovnjakov, odliv kadrov v tujino, dražje zaposlovanje za podjetja, nižja sposobnost privabljanja mednarodnih investicij. Potencialne koristi ukrepa razvojne kapice vidimo v dejstvu, da podjetja lažje zaposlujejo, visoko kvalificirani kadri ostanejo v Sloveniji, poveča se motivacija za dodatno delo in napredovanje, hkrati se zmanjša pritisk na izplačevanje prek alternativnih oblik (s.p., tujina, druge optimizacije, ki so v praksi žal realno prisotne).
Ob tem menimo, da morajo biti ukrepi širše razvojno usmerjeni in čim bolj vključujoči. Predlagana razvojna kapica je sicer primerljiva z rešitvami v nekaterih drugih evropskih državah, kljub temu ocenjujemo, da bo imela omejene učinke za večino zaposlenih v mikro, malih in srednjih podjetjih, zato predlagamo razmislek o alternativnih ukrepih:
- postopnem zviševanju splošne dohodninske olajšave,
- večji razbremenitvi srednjega razreda tudi skozi prilagoditve dohodninskih razredov,
- dodatni razbremenitvi nadurnega dela (ki se v gospodarstvu dejansko opravi)
- ter ukrepih, ki bi širše vplivali na stroške dela v gospodarstvu.
Razumemo socialni namen predlaganega znižanja DDV za osnovna živila, vendar opozarjamo, da mednarodne izkušnje kažejo, da se učinki takšnih ukrepov pogosto le delno prenesejo do končnih potrošnikov. Del koristi se lahko prelije v marže ali absorbira skozi cenovne prilagoditve, zato menimo, da bi bilo smiselno dodatno preučiti ciljno usmerjene socialne transferje, začasne energetske dodatke za ranljive skupine ali druge bolj usmerjene ukrepe socialne podpore.
Ukrep omogočanja prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu lahko pozitivno vpliva na aktivacijo starejših zaposlenih, omogoča povečanje razpoložljive delovne sile brez priseljevanja, prenos znanja in spretnosti in s tem medgeneracijske kohezije, zmanjša pritisk na kadrovski primanjkljaj, spodbudi potrošnjo starejših, ipd., obenem pa gre za fiskalno občutljiv ukrep, možnosti povzročitve neenakega položaja med aktivnimi delavci, previsoke stroške pokojninske blagajne, izrivanje mlajših kadrov v določenih sektorjih, zato predlagamo jasno predstavitev dolgoročnih učinkov, oceno vpliva na pokojninsko blagajno, ter morda postopno ali časovno omejeno uvedbo ukrepa v smislu uvedbe pilotnega in hkrati časovno omejenega projekta, ki v primeru pozitivnih učinkov lahko postane sistemska rešitev.
SOPS razume potrebo po administrativni poenostavitvi poslovanja za manjše podjetnike in obrtnike. Kljub temu opozarjamo, da širitev ugodnosti za normirance lahko poveča tveganje prikritih delovnih razmerij, nelojalne konkurence ter nižjih socialnih prispevkov glede na dejansko ekonomsko moč posameznikov, zato predlagamo jasnejšo analizo učinkov ukrepa, učinkovitejši nadzor nad zlorabami predvsem pa stabilen in dolgoročno predvidljiv davčni sistem, ki ne spodbuja iskanja obvodov, a hkrati krepi poslovno okolje, da postane zanimivejše za mlade, podjetne ljudi. Vendarle poudarjamo, da so samostojni podjetniki izjemno pomemben del slovenskega gospodarstva, saj gre v velikem številu za družinska podjetja, kjer opažamo, da je socialni dialog vrlina in pozdravljamo premišljene ukrepe, ki zagotavljajo njihovo vzdržno poslovanje, rast in razvoj.
Ker predlog zakona mestoma deluje preveč kot davčni paket in premalo kot celovita razvojna strategija poudarjamo, da dolgoročna konkurenčnost države ni odvisna zgolj od davčne politike, temveč tudi od učinkovitosti institucij, urejene infrastrukture, hitrosti izdaje posameznih dovoljenj (gradbenih, ipd.), preglednih regulacij, integritete in strokovne usposobljenosti zaposlenih, pravne varnosti ter učinkovitega boja proti korupciji in sivi ekonomiji.
Pomembna pomanjkljivost predloga je odsotnost bistveno močnejšega poudarka na boju proti korupciji in institucionalni neodvisnosti države. Z ekonomskega vidika korupcija ni ideološko ali moralno vprašanje, ampak neposreden strošek za konkurenčnost gospodarstva. Povečuje stroške investicij, zmanjšuje učinkovitost javne porabe, zmanjšuje zaupanje investitorjev ter ustvarja okolje, kjer so politične povezave pogosto pomembnejše od produktivnosti in inovacij. Slovenija ima dolgoročen problem prepletanja politike, državnih podjetij, regulatorjev in javnih sistemov, kar zmanjšuje predvidljivost poslovnega okolja. Če želi država resno izboljšati konkurenčnost, bi moral zakon bistveno bolj poudariti neodvisnost institucij, transparentnost javnih postopkov ter učinkovitejše sankcioniranje zlorab v javnem sektorju.
Eden izmed možnih sistemskih ukrepov bi bil bistveno močnejši in povsem neodvisen protikorupcijski organ. Smiselna bi bila razprava, da bi predsednika protikorupcijskega urada neposredno volili državljani, s čimer bi se zmanjšala odvisnost od dnevne politike in koalicijskih vplivov. Vodilna oseba bi imela omejen mandat, hkrati pa pristojnost izbora najožjih sodelavcev, na zaupanje, z jasno določenimi pristojnostmi in odgovornostjo in nalogo obveznega poročanja aktivnosti z merljivimi rezultati. Hkrati bi moral imeti urad več dejanskih izvršilnih pristojnosti, vključno z možnostjo predlaganja odpovedi delovnega razmerja v javnem sektorju pri hujših kršitvah integritete, pristojnost sodelovanja v kazenskih postopkih v sodelovanju z državnim tožilstvom, ipd.
Ob spoštovanju pomena javnih storitev in zaposlenih v javnem sektorju resno opozarjamo, da dolgoročna konkurenčnost države zahteva uravnoteženo razmerje med rastjo stroškov javnega sektorja in produktivnostjo gospodarstva, ki te stroške financira.
Slovenija bo lahko dolgoročno zagotavljala kakovostne javne storitve le ob hkratni krepitvi konkurenčnosti zasebnega sektorja, višji dodani vrednosti dela ter večji produktivnosti celotnega gospodarstva, zato naš sindikat podpira prizadevanja za izboljšanje konkurenčnosti Slovenije in razvojno usmerjene reforme, vendar ponovno opozarjamo, da morajo biti ukrepi pregledni, dejansko razvojno usmerjeni, podprti z jasnimi in realnimi ocenami makroekonomskih učinkov, transparentno predstavljeni, pa tudi fiskalno vzdržni.
Pozdravljamo razmišljanje, da Slovenija potrebuje dolgoročno razvojno strategijo, ki bo temeljila na višji produktivnosti, stabilnem poslovnem okolju, učinkoviti državi, hitrih, kvalitetnih javnih storitvah, močnem zasebnem sektorju, merljivih rezultatih dela v javnem sektorju in gospodarstvu, spoštljivem in konstruktivnem socialnem dialogu ter skupnem ustvarjanju pogojev, v katerih bo delo ostalo temeljna vrednota družbe in gospodarskega razvoja države. To so zdravorazumski temelji.
Dobronamerno pa opozarjamo, da predlog t.i. omnibus zakona posega v precejšnje število sistemskih zakonov, kar je z vidika učinkovitosti samega zakona in namena predlogov morda še razumljivo, a hkrati poveča tveganje nepreglednosti, slabše presoje učinkov, spregleda tudi nujno demokratičnost procesov, ki bi jim morali biti vselej zavezani.
Če ukrepi ne bodo zagotovili zadostnega pospeška gospodarske rasti bodo posledice rezultirale v večjem proračunskem primanjkljaju, višjem javnem dolgu, kasneje pa tudi v ponovnem zviševanju davkov. Slovenija kot majhno odprto gospodarstvo nima neizmernega fiskalnega prostora, kot ga imajo večje države, zato je brez izjemno natančnih izračunov in hkratnega sprotnega merjenja učinkov del predlogov tvegan. Kljub temu gre za enega redkih slovenskih ekonomskih predlogov v zadnjih letih, ki vsaj neposredno odpira vprašanje konkurenčnosti našega gospodarstva in stroškovne učinkovitosti države. Razumemo ga kot izhodišče, na katerem se lahko gradi, se ga nekoliko preoblikuje in izboljša.
Sindikat obrti in podjetništva Slovenije je v skladu z znanjem in razumevanjem tržne ekonomije, ob spoštovanju pravne države, domoljubju in socialnem čutu do ljudi, spoštljivem dialogu in vselej s konstruktivno ostrino, pripravljen tvorno sodelovati pri oblikovanju ukrepov v dobrobit razvoja naše države, predvsem pa v dobro gospodarstva kot celote.
S spoštovanjem,
Ana Čermelj, dipl. pravnica (UN)
Generalna sekretarka SOPS
