V odsevu smo videli vrednote, ki so danes prepogosto potisnjene na rob.

Odgovornost, pošteno delo, solidarnost in pokončnost.

Ko je bilo invalidsko podjetje CSS poslano v likvidacijo, Brigita Rutar ni sprejela logike, da so ljudje lahko odpisani,

temveč se je postavila zase in za svoje sodelavce – invalide, delavce, ljudi z imeni, zgodbami in dostojanstvom.

Z odločnostjo, ki ne išče pozornosti, temveč pravičnost, je obrnila zgodbo propada dostojanstva,

v zgodbo ponosa in povezanosti.

Povezala je ne samo podjetje, ampak vso Slovenijo, ki je spremljala njihovo zgodbo.

Vsi zaposleni so ohranili delo, s tem pa tudi svojo samostojnost, socialno neodvisnost, ponos in mesto v družbi.

Njena srčnost je ohranila kolektiv povezan tudi takrat, ko je bilo že vse odločeno – vsaj na papirju in pokazala, da se usoda ljudi ne piše v kabinetih, temveč v dejanjih tistih, ki verjamejo v človeka.

V 21. stoletju se je morala s sodelavci invalidi boriti z državnimi strukturami, da bi jim bilo dovoljeno delati in od rezultatov svojega dela živeti.