XV.posvet delodajalcev, Radenci, 28. marec 2014

2. dan XV. posveta delodajalcev v hotelu Radin ( Zdravilišče Radenci), je bil v znamenju projekta DialogeS. ZDOPS in SOPS sta svoje uspešno sodelovanje na področju sklepanja kolektivnih pogodb, torej socialnega partnerstva, še nadgradila s projektnim partnerstvom v evropskem projektu t.i. DialogeS, prav tako pa tudi slovenskem projektu ProZDRAV.  

Spomnimo, pri projektu DialogeS  gre za skupek aktivnosti socialnega dialoga, preko katerih bomo prišli do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu.

Uvodni pozdravni nagovor udeležencev je bil v domeni obeh predsednikov tako delodajalske kot delojemalske organizacije partnerjev v projektu DialogeS.  Kot prvi je udeležence prisrčno pozdravil g. Milan Škapin, predsednik Zdops. V uvodnem pozdravu se je kritično dotaknil, ovrednotil in skoraj vedeževalsko napovedal padec  nepremičninskega davka  (kasneje istega dne, je bil namreč nepremičninski davek na Ustavnem sodišču RS razglašen kot protiustaven), prav tako je bil kritičen do tedaj že odhajajoče ministrice za zdravje… V nagovoru je bil kritičen do (ne)delujoče pravne države, zavzel se je za učinkovito javno upravo, kritično ovrednotil neodgovorno porabo proračunskih sredstev  Jasno je izrazil svoje mnenje tudi glede davčnega primeža ( nestimulativen davčni sistem ter visoki stroški dela) , ki neposredno odganja tuje investitorje. Prav tako je predlagal korenito zdravstveno reformo, reformo javnega sektorja in nujnost posegov v njihove pravice…saj gospodarstvo, torej realni sektor teh izdatkov podpirati več ne (z)more. Čas za reforme in spremembe je bil, ne včeraj, ampak že kakšno leto, dve nazaj…

Sledil je pozdravni nagovor našega predsednika, torej predsednika Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, g. Petra Jančarja. V uvodnem pozdravu je v svojem imenu ter imenu SOPS nagovoril predsednika Državnega sveta RS, g. Bervarja, predsednika Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije, g. Škapina, ter ostale visoke goste in vse prisotne. Navzoče je spomnil na dejstvo, ki je morda za mnoge manj znano, in sicer, da je  Sindikat obrti in podjetništva neprekinjeno delujoč v obrti in podjetništvu Slovenije že  64. let.  V tem dolgem obdobju delovanja, in sodelovanja z različnimi delodajalskimi  organizacijami smo v sindikatu pustili neizbrisen pečat skupnega dela, ki se odraža v mnogih uspešno izvedenih skupnih aktivnostih za dobro delavcev in delodajalcev v mikro, malih in srednjih podjetjih. G. Jančar je mnenja, da tudi posveti kot je ta – ali pa prav takšni,  s skrbno izbranimi in  aktualnimi vsebinami, ki so se zvrstile včeraj, in bodo predstavljene danes, lahko prinesejo nov zagon, nove usmeritve, za večjo stabilnost in uspešnejši razvoj obrtništva in malega podjetništva. Eden ključnih poudarkov nagovora je bil v misli, da nam dolgoletne izkušnje kažejo, da smo mnoge stvari  uspešno realizirali  takrat ko smo konstruktivno sodelovali. Nadaljuje, da je  sodelovanje SOPS in Zdops prežeto z  zanesljivostjo in verodostojnostjo kar se odraža v uravnoteženosti  zastopanja delodajalskih in delavskih interesov v obrtništvu in podjetništvu. Dobri social-partnerski odnosi z Združenjem delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije, in Obrtno – podjetniško zbornico Slovenije se zrcalijo skozi  43. letno obdobje urejanja delovnih razmerij s Kolektivno pogodbo za zaposlene pri obrtnikih in podjetnikih.  Enako dober odnos SOPS vzdržuje tudi z Podjetniško – trgovsko zbornico pri Gospodarski zbornici Slovenije, s katero preko kolektivne pogodbe že 23. let urejamo delovna razmerja za zaposlene v podjetjih drobnega gospodarstva.

Z obema kolektivnima pogodbama so urejena delovna razmerja za preko 135.000 zaposlenih v mikro, malih in srednjih podjetjih. Pričujoča dejstva zrcalijo dolgo in bogato tradicijo socialnega partnerstva in sklepanja kolektivnih pogodb, saj ima Sindikat obrti in podjetništva Slovenije, skupaj z obema obrtniškima delodajalskima organizacijama še iz  časa prejšnje skupne države, prav na teh področjih najdaljši staž.

Za ilustracijo je povedal, da je prav Kolektivna pogodba obrti, sklenjena leta 1971, bila tudi prva kolektivna pogodba na območju  prejšnje skupne države, in je kot takšna  bila in  ostala osnova vseh kasneje nastalih kolektivnih pogodb, tako v zasebnem kot tudi javnem sektorju.

Mnoštvo je tudi drugih izjemno pomembnih aktivnosti, ki jih sindikat izvaja samostojno, nemalo pa tudi v sodelovanju z delodajalskimi organizacijami.

V izvedbi so ta čas trije projekti pri katerih kot partner uspešno sodeluje Sindikat obrti in podjetništva Slovenije. Nosilec enega od projektov imenovanega »PRO ZA STO« je Obrtno – podjetniška zbornica Slovenije, nosilec drugega, imenovanega »DialogeS« pa Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Oba projekta delno financira Evropska Unija iz Evropskega socialnega sklada ter proračun RS,  del stroškov pa nosimo tudi projektni partnerji. Sindikat sodeluje tudi v projektu ProZDRAV, ki ga financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in deloma projektna partnerja. Od navedenih projektov, pri katerih SOPS sodeluje kot projektni partner je nekaj besed namenil samo projektu DialogeS.

In sicer so bile ugotovitve sledeče:

–          Projekt je ciljno zelo kvalitetno zastavljen, saj v izvajanju zajema širok krog podjetnikov in pri njih zaposlenih delavcev,

–           vključuje različne domače institucije kot tudi institucije drugih držav,

in kar je verjetno najpomembnejše,

–          nabor tematskih sklopov je povsem v kontekstu družbeno-razvojnih potreb, saj v ospredje postavlja :

–          Nadaljnjo krepitev socialnega dialoga

–          Izdelavo podlag in pripravo predlogov rešitev za izboljšanje pogojev dela, ukrepov aktivne politike zaposlovanja in vseživljenjskega učenja, s posebnim poudarkom na potrebah obrti in podjetništva

–          Priprava predlogov za boljšo ureditev delovnega okolja in organizacije dela, krepitev medgeneracijskega sodelovanja, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja in maksimalno možno ureditev učinkovitega, mirnega reševanja individualnih in kolektivnih delovnih sporov.

Vse oblike sodelovanja SOPS z Združenjem delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Obrtno – podjetniško zbornico Slovenije ter Podjetniško – trgovsko zbornico Slovenije v okviru Gospodarske zbornice Slovenije,  potekajo sicer v različnosti poslanstev pa vendar hkrati konstruktivno in korektno. Predsednik SOPS zaključi svoj nagovor z mislijo, da se vsa omenjena združenja zavedajo, da na kraju delamo vsi za iste temeljne cilje.

Po nagovoru g. Jančarja je sledil kratek pozdrav predsednika državnega sveta, g. Bervarja, ki je poudaril pomembnost mikro in malih podjetij pri nas. Prav tako ne gre zanemariti dejstva, da so prav mikro in mala podjetja ustvarila 75 % delovnih mest v Evropi. Izrazil je tudi pričakovanje, da mora prav zakonodajna oblast ustvariti normativne pogoje za gospodarsko rast ( …če omenimo samo ključne probleme, kot so obremenitev plač, težnje  po dvigu DDV, zaradi padca nepremičninskega davka, itd., preobširen javni sektor..) Prav tako je bil kritičen do izobraževalnega sistema, ki ni odraz realnih potreb trga dela.

Sledila je predstavitev mag.Vlaste Stojak, ki je predstavila novosti in ukrepe Zavoda RS za zaposlovanje za male delodajalce. Prva misel prezentacije, je bila, da so največji potencial pri zaposlovanju prav mikro, mala in srednja podjetja. Tudi v času krize. Na kratko je predstavila pisarno za delodajalce, ki je obetavna novost. Zavod delodajalcem omogoča pomoč pri objavi prostega delovnega mesta, strokovni izbor primernih in motiviranih (na tem mestu se mi poraja vprašanje; ali ne bi morali biti vsi brezposelni motivirani !? – Vsaj pri aktivnem iskanju dela ali če hočemo – v želji po zagotavljanju lastne eksistence ) kadrov, prostor za izvedbo razgovorov, informiranje o aktualnih spodbudah za zaposlovanje in usposabljanje, pomoč pri izpolnjevanju vlog in obrazcev, usmeritve pri vprašanjih pravne narave…Zavod ima 12 območnih služb z velikimi uradi za delo in pisarnami za delodajalce ter 47 dodatnih lokacij uradov za delo s svetovalci za delodajalce.

Storitve so dostopne na :

–          Uradnih za delodajalce – svetovalci za delodajalce

–          eStoritve za delodajalce www.ess.gov.si

–          Kontaktni center, 080 20 55 ( brezplačna številka )

Storitve, ki jih zavod dodatno nudi delodajalcem, kadar na trgu dela ni usposobljenih delavcev, in sicer gre za skupinske predstavitve prostih delovnih mest..Prav tako zavod opravi predizbore motiviranih kandidatov za zaposlitev. Izvajajo tudi usposabljanje brezposelnih oseb za pridobitev ključnih kompetenc, mini zaposlitvene sejme, itd… Ga. Stojak je nato predstavila kako poteka usposabljanje na delovnem mestu; Delodajalec usposablja brezposelno osebo za konkretno delovno mesto- brez delovnega razmerja. Delodajalec ;zavod omogoči sofinanciranje stroškov mentorja, predhodnega zdravniškega pregleda, zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni…

–          za  1. Mesec 221 € / udeleženca, gre za manj zahtevna delovna mesta

–          za 2. Meseca 354 € / udeleženca , gre za zahtevnejša delovna mesta

–          za 3. Mesece 487 € / udeleženca, za brezposelne osebe, mlajše od 30. Let.

Za osebe, ki so brezposelne več kot 3. mesece – dodatek za aktivnost, dodatek za prevoz.

Javno povabilo je odprto do 1.7.2014.

Nadalje je sledila podrobnejša razlaga subvencij »Zaposli me plus« ter »Jamstva za mlade«, ter ukrepi drugih institucij za pospeševanje zaposlovanja mladih ( DURS), kot npr. oprostitev plačila prispevkov za zaposlitev mladih, davčne olajšave za zaposlovanje invalidov, davčne olajšave za brezposelne osebe, mlajše od 26.let ali starejše od 55.let, ukrepi ZPIZ, vračilo prispevkov za prvo zaposlitev ( delodajalci, ki zaposlijo iskalca prve zaposlitve za nedoločen čas, osebo mlajšo od 26. Let ali mlati, ki skrbi za otroka do 3. Leta starosti, lahko za zaposlitev uveljavljajo vračilo prispevkov delodajalca)… Po zelo temeljiti in dobro pripravljeni predstavitvi predstavnice Zavoda RS za zaposlovanje je sledil nastop generalnega direktorja Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z MDDSZ, g. Pogačarja , ki je obširneje predstavil izzive na trgu dela v letu 2014. Dejal je, da se Slovenija kot tudi Evropa in širše sooča z izzivi starajočega se prebivalstva… Strukturne spremembe, na področju katerih bodo potrebne dodatne reforme (in ki so hkrati steber moderne socialne države) so, pokojninski sistem, sistem socialnih transferjev ter trg dela. Slovenija je bila leta 2011 na dnu lestvice zaposlenosti starejših ( 55-64) let. Za nami je bila samo še Turčija. Na prvem mestu je bila takrat Islandija, sledila je Nova Zelandija, Švedska, Švica, itd.… Predstavil je cilje reforme trga dela, kot so zmanjšanje segmentacije trga dela, povečanje fleksibilnosti, povečanje delovnopravnega varstva in preprečevanje zlorab. Na kratko smo se dotaknili tudi priporočil Sveta EU, glede pokojninskega sistema in trga dela. Kar je bilo morda še posebej zanimivo je bila predstavitev vpliva kolektivnih pogodb. Kar se tiče stroška dela je ZDR-1 prispeval k večji vlogi kolektivnih dogovarjanj glede institutov, ki vplivajo na višino stroškov. Ureditev posameznih institutov v analiziranih kolektivnih pogodbah dejavnosti pomeni zmanjšanje stroškov zaradi :

–          določitve drugačnih kriterijev za upravičenost do odpravnine ob upokojitvi

–          krajših odpovednih rokov za zaposlene, ki imajo več kot 25. let zaposlitve pri delodajalcu,

–          spremenjene ureditve dodatka na delovno dobo ter

–          ureditve instituta pripravništva, pri katerem ZDR-1 dopušča plačilo najmanj 70 % osnovne plače za delovno mesto, za katero se pripravnik usposablja ( vendar ne manj kot je minimalna plača).

 Podpisniki kolektivnih pogodb dejavnosti se pogosteje odločijo za ureditev, ki delodajalcem predstavlja večjo fleksibilnost, s tem, ko so v kolektivnih pogodbah določeni:

–          dodatni primeri, ko je delavec dolžan začasno opravljati drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi,

–          dodatni primeri dopustnega sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas,

–          referenčno obdobje za upoštevanje povprečne časovne omejitve nadurnega dela in daljše referenčno obdobje za upoštevanje povprečne časovne omejitve delovne obveznosti nočnega delavca, zagotavljanje dnevnega in tedenskega počitka oz. povprečnega trajanja polnega delovnega časa.

Po nekaj predstavitvah zakonov v pripravi ter omenjanju problematike študentskega dela ( ki je razširjeno prav zaradi nižjih prispevkov in stroškov delodajalca op.p. –  namesto novih obdavčitev, raje razbremenitve ! )

Aljuš Pertinač, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je predstavil nove izobraževalne modele. Ob poudarjanju pomembnosti vloge izobraževanja je sledil niz predlogov ukrepov visokošolskega izobraževanja. In sicer je g. Pertinač izpostavil krepitev profesionalnega kapitala strokovnih delavcev, učinkovitejše vodenje izobraževalnih organizacij s spremljanjem kakovosti izobraževalnega sistema, povečanje mobilnosti znanja, strokovnih delavcev in študentov med izobraževalnimi institucijami in širšega družbenega okolja…Prav tako je potrebe prenos znanja s spodbujanjem vlaganj v trikotnik znanja – izobraževanje – znanje – inovacije. Predstavil je možnost »Vajeništva« kot nekakšno alternativo dualnega sistema. Vajeništvo temelji na individualni učni pogodbi med delodajalcem in vajencem, ki se izobražuje. Nosilci so večinoma mala in srednja podjetja, vajenec pa ima status zaposlenega. Nova ( morda bi lahko rekli tudi stara ) situacija v družbi in (PRE)velika brezposelnost med mladimi dajeta drugačen pogled na ta sistem in podlago za ponovno uvedbo. Eden izmed predlogov ukrepov je zagotoviti sredstva ESS za potrebe poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Dare Stojan, član Evropskega ekonomsko socialnega odbora EESC je v nadaljevanju predstavil poglede Evropskega ekonomsko socialnega odbora na nove načine izobraževanja ter na kratko predstavil delovanje EESO. Poudarek je bil predvsem na tehnološko-tehničnih zahtevah v gospodarstvu in predvsem izobraževanju. G. Stojan je v svoji predstavitvi izrazil iskreno začudenje nad polžjo hitrostjo uvajanja in sprejemanja za slovenski prostor »novitet« sicer pa Evropske ustaljene in že utečene prakse…Slovenija mora iti korak s časom. Kar pomeni  omogočanje tehnoloških rešitev na vseh področjih, od zagotavljanja e-izobraževanja, e-kulture, itd.

Sledila je predstavitev avstrijskega kolega iz AMS, g. mag. Petra Wedenig-a, namestnika direktorja Zavoda za zaposlovanje Koroška, ki je predstavil projekcijo in planiranje potreb na trgu dela v Avstriji in na avstrijskem Koroškem, ukrepe aktivne politike zaposlovanja in sodelovanje z delodajalci. Ena zanimivejših prispodob primerjave med slovenskim in avstrijskim šolskim sistemom oz. sistemom izobraževanja je v tem, da imajo v Avstriji učenci toliko praktičnega izobraževanja, da si celo želijo sesti v šolske klopi in poslušati »teorijo«…medtem ko v Sloveniji (no, saj ni potrebno izgubljati besed glede procentualne razporeditve praktičnega in teoretičnega znanja…Vemo katero ima pri nas prednost.)

Zadnja predstavitev je bila med poučnejšimi XV. posveta delodajalcev. Predstavitev »Metodologije projekcije potreb na trgu dela pri malih in srednje velikih podjetjih v sektorju obrti in podjetništva ter primer modela projekcije potreb na primeru avto-serviserja« je opravil g. Janez Dekleva z Združenja za razvoj znanja. Ovire, ki se pojavljajo so predvsem v tem, da objava potrebe po delavcu na ZRSZ ni več obvezna, ravno tako je problematično, da ni več sistemskega financiranja in spremljanja potreb trga dela ZRSZ, CPI, Javni sklad za razvoj kadrov, ZZZS. Ukrepi, ki se deloma že izvajajo, deloma se še bodo so urejeno financiranje, komunikacijski krog med delodajalci, ZRSZ in ZZZS, odprtje kataloga programov izobraževanja in usposabljanja ter kataloga zunanjih izvajalcev, sistem dodatnih kvalifikacij, sodelovanje med delodajalci – šole / MIC …

V prispevku je le nekaj ključnih misli vsebinsko bogate predstavitve predavateljev.

Ana Čermelj, strokovna sodelavka GO SOPS za projektne zadeve

Projekt  DialogeS:

»ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

 Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.

Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojne prioritete: 

»Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti prednostne usmeritve« in 1.4 prednostne usmeritve: »Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti«.