XV.posvet delodajalcev, Radenci, 27.marec 2014

1.dan XV. posveta delodajalcev, ki je potekal v hotelu Radin v Radencih, 27.3.2014 je bil v znamenju in sklopu projekta ProZDRAV. Posvet je potekal na visokem strokovnem  nivoju z vsebinsko bogatim programom.

Po uvodnem pozdravu s strani predsednika ZDOPS, g. Milana Škapina, je generalni sekretar g. Antauer naredil kratko uverturo v 1. dan posveta. Izpostavil je problematiko ocene tveganja in izrazil iskreno pričakovanje zasledovanja skupnim ciljem, t.j. zdravim delovnim mestom in sprejemanju odgovornosti, tako na strani delodajalcev kot seveda delavcev.

Sledila je predstavitev dobrih praks obvladovanja zdravstvenega absentizma v podjetjih. Temo je predstavil generalni direktor ZZZS, dr. Samo Fakin. Povedal je, da nadomestila plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezenskih razlogov gredo v breme delodajalca ( do 30. dni..zato je dobro, da se delodajalci zavedajo pomembnosti preventive in temu posvečajo več pozornosti – razume se, da mora tudi delavec biti skrben in odgovorno ravnati). Prav tako je predstavil nekaj finančnih podatkov, in sicer za leto 2013 so znašala nadomestila plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezenskih razlogov 227,6 mio €. Zaradi bolezni je tako bilo izgubljenih neverjetnih 9,3 mio delovnih dni ! Vzrok največjega deleža izgubljenih dni so bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva. ( 18,5 dni ). Na drugem mestu so poškodbe in zastrupitve izven dela ( 13,2 dni ). Na kratko je navedel tudi nekaj ukrepov, ki jih izvaja ZZZS za obvladovanje absentizma in sicer gre za redno spremljanje odsotnosti z dela na nacionalnem in regionalnem nivoju, laična kontrola bolniškega staža, sodelovanje izvedencev z raznimi strokami zdravstvene in socialne varnosti, itd. Predvsem pa je poudaril razširjanje, promoviranje in infiltriranje dobre prakse iz tujine v domač sistem, spodbujanje zdravega načina življenja, obveščanje, ozaveščanje in informiranje delavcev, nagrajevanje in motiviranje zaposlenih, motivacija, idr.

Bogati predstavitvi generalnega direktorja ZZZS, z nekaj zabavnimi prispodobami, je sledila predstavitev glavne inšpektorice za delo z Inšpektorata RS za delo,  gospe Nataše Trček.

Njen prispevek posveta je bil na temo »Izboljšanje varnostne kulture na delovnem mestu in psihosocialni dejavniki«. Ena ključnih misli posveta, ki jo gre resnično izpostaviti ( saj je še kako aktualna), se glasi »Quid leges sine moribus« ( Quintus Horatius), kar v prevodu pomeni, »Kaj koristijo zakoni, če ni navad« ! Misel je ključna in vsebinsko zelo zgovorna, zasnovana na realnih temeljih. Slovenija ima lahko na tisoče in tisoče zakonov, ki ostajajo mrtva črka na papirju, dokler se zavest upoštevanja, spoštovanja varnostne in splošne kulture, globoko ne zasidra v vsakega posameznika in narod kot celoto. Hočeš nočeš, odvisni smo eden od drugega, zato je pomembno, da si pomagamo, saj težava posameznika povleče za seboj ravno tako ljudi, s katerimi je ta človek v neposrednem in posrednem stiku, odnosih, delovnem razmerju, itd. Inšpektorica je izpostavila porast psihosocialnih dejavnikov tveganj na delovnem mestu. Direktiva 89/391/EGS daje minimalno skupno pravno osnovo o uvedbi ukrepov na področju psihosocialnih dejavnikov tveganj.

V Sloveniji tako psihosocialna tveganja opredeljuje  ZDR -1, v 6., 7. in 47. členu;

6. člen, ki govori o prepovedi diskriminacije in povračilnih ukrepov – Diskriminacija predstavlja namreč veliko psihosocialno tveganje !

7. člen, ki govori o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu ter

47. člen, pri katerem gre za varovanje dostojanstva delavca pri delu.

Psihosocialna tveganja so prav tako opredeljena v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), v 24. Členu, ki govori o nasilju, trpinčenju, nadlegovanju, psihosocialnih tveganjih) in se glasi ;

Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

Pričakovanja, ki jih je izrazila se nanašajo na analizo stanja, rezultatov, predloge ukrepov ter konec koncev vrednotenje le-teh. Odgovornost vseh nas pa je, da se naučimo ne-povzročati tveganj.

Sledil je prispevek mag. Srne  z Gospodarske zbornice varnosti pri delu glede promocije zdravja na delovnem mestu. Izpostavil je Zakon o varnosti in zdravja pri delu, naštel in pojasnil zakonske obveznosti delodajalca, kot je npr. določba načrtovanja promocije zdravja na delovnem mestu, navedel in pojasnil 76. Člen omenjenega zakona. Prav tako smo slišali nekaj statističnih podatkov EU, ki kažejo, da je pogostost nezgod pri delu brez smrtnega izida med delavci starimi od 18 do 24 let, več kot 40 % višja kot pri delavcih na splošno. Mladi se prav tako soočajo z večjo verjetnostjo obolevnosti za poklicno boleznijo. Delovna mesta, ki so hkrati okolje za promocijo zdravja ponujajo priložnost za izboljšanje splošnega zdravja med delavci, kar dolgoročno koristi podjetjem ( če naštejemo zgolj dve najočitnejši – zniževanje stroškov povezanih z obolenji, vpliv na produktivnost ) . Če so projekti programov promocije zdravja stalnica v podjetju, je znano, da je veliko večja verjetnost, da bodo taki projekti privedli do trajnih sprememb med mladimi delavci. Mag. Srna je pojasnil tudi kaj sploh pomeni promocija zdravja na delovnem mestu. In sicer gre za skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu, kar se doseže s kombinacijo različnih dejavnikov.

-Izboljšanje organizacije dela in delovnega okolja

-Spodbujanje delavcev, da se udeležujejo zdravih dejavnosti

-Omogočanje izbire zdravega načina življenja ter

-Spodbujanje osebnostnega razvoja.

Kateri so organizacijski ukrepi ?

-Omogočanje fleksibilnega delovnega časa in prilagodljivih delovnih mest

-Omogočanje delavcem, da sodelujejo pri izboljšavah organizacije dela in delovnega okolja

-Zagotavljanje priložnosti za vseživljenjsko učenje delavcev.

Primeri ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu

-Okoljski ukrepi, kot so zagotavljanje skupnih družabnih prostorov, popolna prepoved kajenja, zagotavljanje spodbudnega psihosocialnega delovnega okolja…

Sklepna misel predstavitve je bila, da za promocijo zdravja na delovnem mestu potrebna dejavna zavezanost obeh strani, delodajalca in delavca.

Vsaka aktivnost za promocijo zdravja nikakor ni strošek ampak naložba !

Po krajšem odmoru je sledila predstavitev ge. Kramar glede razvoja treh OiRA –  Online interactive Risk Assessment, orodij, ki se razvijajo v sklopu projekta ProZDRAV. OiRA je enostavna in brezplačna spletna aplikacija, ki pomaga mikro in malim podjetjem pri postopnem izvajanju temeljitega postopka ocene tveganja. T.j. od identifikacije nevarnosti in ocenjevanja tveganj na delovnem mestu prek odločanja o preventivnih ukrepih in njihovega izvajanja do stalnega spremljanja in poročanja. Cilj OiRA projekta je izboljšati varnost in zdravje za delavce v 20-ih milijonih evropskih mikro in malih podjetjih.

Po tej poučno-zanimivi predstavitvi je sledila ga. Alenka Ribič z Razvojnega centra informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec. Njena izbrana tema je bila »Celostna rešitev za premagovanje stresa in oblikovanje zdravega življenjskega sloga – Podjetniški pristop«. Predstavila je spletni portal @life. Zgodba rešitve @life – Na poti do zdravega življenja združuje vse, ki želijo izboljšati ali ohranjati svoje dobro počutje…Prav tako pomaga pri doseganju ciljev s področja gibanja, uravnotežene prehrane, zdravstvenega stanja in osebnostne čvrstosti. S celostnim programom, oblikovanim po najvišjih strokovnih standardih, uporabnik doseže zadovoljstvo, izpopolnjenost, uravnoteženost in si izboljša samozavest.

Ob zaključku prvega dne posveta je bila na vrsti predstavitev ge. Anke Zajc s temo »Obvladovanje stresa na delovnem mestu s praktičnimi primeri«. Ga. Zajc je v sklopu projekta ProZDRAV avtorica priročnika »Soustvarjanje zdravih odnosov v delovnem okolju«. Zakaj je prišlo do izdaje priročnika ? Ker zdravi odnosi v delovnem okolju pomembno vplivajo na varnost in zdravje zaposlenih, neustrezna komunikacija vodi v konflikte, nereševanje le-teh pa v mobing.

Kateri so preventivni ukrepi delodajalcev, v izogib prejšnjim besedam ?

-Spremljanje klime med zaposlenimi

-Informiranje zaposlenih o pravicah in dolžnostih

-Organizacija izobraževanj za vse zaposlene, itd.

-Odprta komunikacija, hitro reševanje sporov in težav, itd.

Kateri so preventivni ukrepi s strani zaposlenih?

-Izpolnjevanje delovnih obveznosti

-Spoštovanje dogovorjenih pravil, kodeksa

-Udeležba na ponujenih izobraževanjih, itd.

Projekt kot je ProZDRAV, kjer SOPS in ZDOPS promovirata zdrava in varna delovna mesta preko izvedbe številnih aktivnosti, usposabljanj, izdaj publikacij, spletnega informiranja, časopisnih člankov, zloženk, itd..prav tako pa z razvojem prvih slovenskih OiRA orodij prinašata v slovenski prostor svež veter z novim valom rešitev na področju preventive in uspešnega boja proti poškodbam na delovnem mestu…nedvomno pripomore k zdravemu razvoju podjetij, zniževanju stroškov posledic zdravljenja, absentizma, itd. Tovrstni projekti in še posebej omenjeni projekt, ProZDRAV,  so se izkazali kot zelo učinkoviti in visoka dodana vrednost v našem prostoru. Zavedati pa se je potrebno ( še posebej s strani tistih, ki so zunanji opazovalci in na koncu vidijo ter uživajo samo rezultate projekta), da dobri rezultati niso samoumevni. Dobri in vidni rezultati so plod trdega strokovnega dela, v katerega je vloženo veliko prizadevanj, truda in časa. Zgolj opazka nejevernim Tomažem – tako je vedno in pri vseh stvareh v življenju. Brez dela, ni rezultatov, če ni rezultatov, človek nima osnove za uveljavljanje kvazi pripadajočih pravic. Vsaka pravica namreč pomeni (hočeš – nočeš !)  tudi obveznost. 

Sklepna misel : Dobri odnosi med igralci ne zagotavljajo uspeha ekipe, slabi odnosi pa zagotavljajo njen neuspeh !

In v duhu te misli, zaključujem prispevek…

Ana Čermelj, strokovna sodelavka GO SOPS za projektne zadeve