Mednarodne konference projekta SKUPAJ – gradniki zdravja

UTRINEK Z MEDNARODNE ZAKLJUČNE KONFERENCE PROJEKTA

Več o zaključni konferenci najdete v oktobrski številki revije Delavec. –> tukaj klik

______________________________________

Uvodna problemska konferenca “SKUPAJ – gradniki zdravja”

Pdf verzija vabila in programa – KLIK

V petek, 6. novembra 2015 smo projektni partnerji realizirali uvodno problemsko konferenco projekta SKUPAJ – gradniki zdravja. Konference, ki jo je moderirala novinarka, ga. Vida Petrovčič, se je udeležil tudi g. Lorenzo Munar, ki je dejal, da OSHA z velikim veseljem podpira nacionalne projekte, kjer socialni partnerji skupaj razvijamo nova orodja OiRA ter bo nudila vso logistično podporo pri nadaljnjih razvojih, predvsem pa promociji orodja v bodoče.  Projekt SKUPAJ – gradniki zdravja je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letih 2015 in 2016 finančno podprl  ZZZS.

Uvodoma so udeležence konference pozdravili, mag. Brane Lotrič, predsednik upravnega odbora PTZ pri GZS, ki je na kratko predstavil projekt, ga. Vesna Stojanovič, predsednica SDTS, ki je poudarila, da je tovrstne projektne vsebine treba podpreti absolutno prednostno ter g. Peter Jančar, predsednik SOPS, katerega govor v celoti objavljamo na koncu članka.

Strokovni del vsebine konference je s prvo predstavitvijo odprla prof.dr.Metoda Dodič Fikfak, ki je dejala, da je potrebno ozdraviti delovna mesta, ne zgolj človeka in da je pri poklicih, katerih orodja bomo razvijali (t.j. peki, mesarji, trgovci) daleč največ mišično skeletnih bolezni. Preprečevanje bolezni je povezano s prilagoditvijo delovnega mesta, za kar poznamo dober izraz – ergonomija ter ustrezno organizacijo dela (fleksibilnost, korektnost, ipd.). Zanimiva, vendar niti ne presenetljiva je bila informacija, da je v zasebnem sektorju veliko manj bolniških odsotnosti kot v javnem, so pa zato posledice bolezni v zasebnem veliko hujše.

Nataša Kramar iz zavoda Varen sem je predstavila delovanje orodja OiRA v programu, tako, da s(m)o udeleženci konference dejansko videli enostavnost uporabe ter prilagodljivost orodja posameznemu delovnemu mestu. Vsa orodja za izdelavo ocene tveganja pregleda in potrdi tudi Inšpektorat RS za delo.

O preventivi na delovnem mestu za zmanjšanje absentizma in prezentizma je govorila ga. Alenka Planinc Rozman iz plAnincA d. o. o. ter izpostavila pomen dobrih odnosov, vlogo ozaveščanja ter izpostavila, da moramo spremeniti organizacijo dela, če želimo biti bolj uspešni.

Metka Penko Natlačen iz Pravne službe GZS je predavala o pomenu poznavanja Zakona o zdravju in varstvu pri delu za delodajalce (2011) ter izpostavila pravni vidik promocije zdravja na delovnem mestu, varstva pri delu, ipd, medtem, ko je Branka Drnovšek Adamlje iz podjetja Konto + o govorila o davčnem vidiku. Poudarila je, da ob ustreznih aktih delodajalca štejejo stroški za fitnes, plavanje, ipd., kot upravičen strošek podjetja, kar znižuje stroške pri davku na dobiček, hkrati pa pomeni, da so delavci zadovoljni, bolj produktivni, bolj zdravi in posledično ni prezentizma na delovnem mestu.

Problemsko konferenco je zaključil mag. Borut Brezovar s predavanjem »Aktivnosti za izdelavo načrta promocije zdravja na delovnem mestu za mikro in mala podjetja« ter prispodobno dejal, da zdravje ni obleka, ki jo lahko poljubno slečeš ali oblečeš med delovnim in zasebnim časom, s čimer je nakazal, da je za svoje zdravje potrebno poskrbeti tako doma kot na delovnem mestu, saj se posledice nesreče rezultirajo hkrati na obeh področjih, privatnem ter poklicnem.

Ana Čermelj, vodja projektov pri GO SOPS

______________________________________________________________

Pozdravni nagovor predsednika SOPS, g. Jančarja na uvodni problemski konferenci projekta SKUPAJ – gradniki zdravja.

Spoštovani udeleženci problemske konference !

Dovolite mi, da v imenu Sindikata obrti in podjetništva Slovenije z vami delim nekaj svojih misli.

V veselje mi je v imenu organizacije spregovoriti na tako pomembnih dogodkih, ki v ospredje postavljajo sodelovanje različnih organizacijskih struktur. Pri tem nimam v mislih zgolj in samo sodelovanja med delojemalskimi in delodajalskimi organizacijami, temveč predvsem, sodelovanje med delavcem v podjetju in delodajalcem kadar gre za varnost in zdravje pri delu, pa tudi nasploh za korektno sodelovanje omenjenih.

Ljudje se danes soočamo z izzivi, katerim do pred kratkim nismo dajali prav posebnega poudarka. Gospodarska kriza, nujnost strukturnih reform, pomanjkanje čuta za odgovornost, pomanjkanje časa za aktivnosti, ki nas napolnijo z energijo, in podobni problemi so naš – družbeni, skupni imenovalec. Ta skupni imenovalec pa posledično vodi v degradacijo medsebojnih odnosov, v nezaupanje, egoizem, egocentrizem in nenazadnje je eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na pojav stresa pri posamezniku. Koncept stresa malone povzroča zmedo, saj ga ni moč jasno in enotno definirati.

Prepričan sem, da se zbrani strinjamo, da je delo vrednota, ki jo moramo ceniti in spoštovati. Delo pa hkrati tudi vpliva na zdravje, lahko pozitivno, lahko negativno. Stimulira našo inteligenco, naše sposobnosti, vpliva na ambicije, nam daje identiteto, socialno podporo in materialne nagrade. Pozitivna plat dela je rezultat optimalnih delovnih razmer, stopnje avtonomnosti, ki jo delavcu podeli njegov nadrejeni, pa tudi delovna klima v organizaciji mora temeljiti na zaupanju in če že ne na prijateljski pa vsaj profesionalni in korektni podpori. Dober delodajalec je delavcu v oporo, delodajalcu pa mora biti v oporo država, z različnimi davčnimi razbremenitvami in dopuščanjem ekonomske svobode ter delovanjem prostega trga, saj je le tako lahko krog sklenjen in vzpostavljeno ustrezno ravnovesje ekonomske moči. Le-ta hkrati vodi v višje zaposlovanje, manj socialnih transferjev ter pošilja signal, da je delo dejansko vrednota in da se delo splača !

Če ne upoštevamo izrečenega, se srečamo z negativno platjo vpliva dela. Zaposleni imajo občutek, da ne delajo v podporni klimi, ki posledično ne zagotavlja potrebne motivacije – od motivatorjev do higienikov, pomeni, nizka neto izplačila, vse večje delovne obremenitve, zaradi pomanjkanja kadra pa tudi zaradi velike globalne konkurence. Vse to predstavlja delovne obremenitve, ki vodijo v stres, saj jim posameznik niti telesno niti duševno na dolgi rok ne zmore biti kos.

Kot samo ime organizacije nakazuje, Sindikat obrti in podjetništva Slovenije, stremi k aktivnostim, ki vodijo v izboljšanje delovnega okolja, ekonomskega položaja delavcev pa tudi v dobra zaposlitvena izhodišča delodajalcev, saj se kot družbeno odgovorna organizacija in družbeno odgovorni posamezniki zavedamo, da je samo s sodelovanjem državnih institucij in nas – različnih interesnih združenj odvisna kakovost življenja državljanov. Želeli ali pa ne, se nam na kraju vse kar ni storjeno kot bi moralo biti, odraža v slabšem socialnem položaju in blagostanju, na državni ravni pa s stopnjo inflacije, brezposelnostjo, zunanjim in notranjim dolgom države, ipd.

Projekti, ki so v teh težkih finančnih časih podprti s strani različnih državnih institucij, dajejo signal, da vemo, da lahko samo skupaj dosežemo več in izboljšamo naše izhodiščne možnosti ter jih spremenimo v priložnosti.

Priložnost, da povečamo število delovnih mest, povečamo število delovno aktivnega prebivalstva, predvsem pa da delovna mesta postanejo varnejša in se v kolikor se da veliki meri izognemo absentizmu in prezentizmu na delovnem mestu, smo hvaležni, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da je zaznal naša prizadevanja ter finančno podprl projekt, ki ga izvajamo skupaj z našimi socialnimi partnerji – Podjetniško trgovsko zbornico Slovenije pri GZS ter prijateljskim Sindikatom delavcev trgovine.

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije si bo kot v dosedanjih 65. letih odgovornega in konstruktivnega delovanja, še naprej prizadeval, da podjetnikovo in delavčevo delo ostane vrednota.

Peter Jančar, predsednik SOPS

Predstavitve govorcev konference najdete TUKAJ- KLIK