Usposabljanje mladih s področja varnosti in zdravja, Kranj

Na velikonočni petek, 25.3.2016 je SOPS v sodelovanju s Šolskim centrom Kranj organiziral usposabljanje mladih v gradbeni stroki. Usposabljanja vstopajočih na trg dela se je udeležilo 39.oseb. Udeležence je pozdravil generalni sekretar SOPS, na kratko predstavil potek delavnice, nato je Čermeljeva predstavila projekt ter poudarila, da imajo mladi po zakonu pravico zastavljati vprašanja glede delovnega procesa in varnosti pri delu, nadrejenemu oz. delodajalcu. Pomembno je, da ne pričnejo opravljati dela z oblikovanim napačnim mnenjem o vsevednosti in tako povečajo možnost nezgode na delovnem mestu.

Nadalje je prof. Ančik predstavil temo »Nad nevarnosti v bodočem poklicu, zakonodajno in preventivno.« Poudaril je pomen dela, ki predstavlja pomemben element v življenju vsakega človeka in večini predstavlja glavni vir za preživetje, seveda pa tudi zadovoljstvo in veselje. Z delom ustvarjamo dobrine in opravljamo storitve. Po podatkih ILO ( International Labur Organisation ) umre v nezgodah pri delu vsako uro 250 ljudi, to je kot bi vsako uro strmoglavil Boeing 747 !Povedano tudi drugače…. dejstvo je, da vsako sekundo zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni na svetu umre en delavec. Podatki EU kažejo, da je mlada delavno aktivna populacija – starost od 15-24 let, za 50% bolj ogrožena in podvržena poškodbam pri delu. Kar se tiče dejavnosti so ravno delavci v gradbeništvu in trgovini najbolj ogroženi. V Sloveniji je bilo leta 2010 6,7% mladih delavcev. Zato je pomembno izvajati ukrepe za zagotavljanje varnega dela, kot so;

• IZJAVA O VARNOSTI – vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo ovarnosti, s to izjavo zagotovi, da se preprečujejo nevarnosti in tveganja.
• ZAGOTAVLJANJE VARNEGA DELA – opravljanje preiskav fizikalnih, kemičnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju.
• Opravljanje pregledov delovne opreme.
• Usposabljanje delavcev za varno delo.
• STANDARDI V DELOVNI ORGANIZACIJI
• Ti so postali nuja v sodobnem svetu
• Zelo pomemben je standard OHSAS 18001,
• Nenehno izboljšuje področje varnosti in zdravja pri delu.
• INŠPEKCIJSKI NADZOR – pomembno pripomore k varnosti na delovnem mestu, saj je to delo varovalka, ki vpliva na udeležence v delovnem razmerju.
• UKREPI INŠPEKTORJA – ob ugotovitvi nepravilnosti ima inšpektor pravico in dolžnost:
• . odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti
• . izvede postopek v skladu z zakonom o prekršku
• . poda kazensko ovadbo
• . predlaga sprejem ukrepov
• UPORABA DELOVNE OPREME – ( ULRS št.101/2004 ) jasno definira obveznosti delovca in delodajalca.
• . Delodajalec mora zagotoviti brezhibno opremo, opredeliti nevarnosti in odpraviti tveganja, poskrbi za varnostne naprava in varovala
• . Delovec mora pravilno uporabit delovno opremo in jo vzdrževati v skladu z navodili
• VAROVANJE DOLOČENIH KATEGORIJ ZAPOSLENIH – določene kategorije so pri varovanju še posebaj občutljive, to so maldi delavci, starejši in invalidi.

Prof.Zdujićeva je svojo predstavitev pričela z besedami, da ima zdrav človek tisoč skrbi, bolan pa zgolj eno. S tem je nakazala smer poteka svoje teme, ki je temeljila na tezi »da je varnost v glavi vsakega posameznika«. Tveganja, ki so jim gradbinci najpogosteje izpostavljeni lahko delimo na:

• FIZIČNA TVEGANJA: padci, ureznine, udarci, hrup, ročno premeščanje bremen, padec predmetov, težko fizično delo, stalna prisilna drža, nevarnost zdrsa
• KEMIČNA TVEGANJA: prah, dim, plin, kemikalije (kisline, lug)
• BIOLOŠKA TVEGANJA: virusi, plesni, bakterije
• PSIHOLOŠKA TVEGANJA: stres, mobing (strah), konfliktni odnosi
• MEHANSKE NEVARNOSTI: delovna oprema (stroji in naprave).

Problematično je tudi število smrtnih žrtev v gradbeništvu, ki na leto preseže 1300 primerov. V tem poklicu je verjetnost nezgode s smrtnim izidom kar 3x večja kot pri drugih poklicih. Najpomembnejša ugotovitev pa je zagotovo bila, da je bistveno bolje ravnati preventivno kot kurativno, s čimer je dijake spodbudila k postavljanju vprašanj nadrejenim ob njihovem vstopu na trg dela ter premišljenem delu (tako doma kot v službi/ na gradbišču, in drugje).

Na koncu je Nataša Kramar, direktorica Zavoda Varen sem, predstavila orodje OiRA ter dijakom pokazala konkretno orodje za njihovo stroko. Mladi že imajo digitalna znanja, zato je pomembno predvsem za mlade, da se orodja razvijajo in uporabljajo, predvsem pa da so mladi seznanjeni z možnostjp priprave ocene tveganja, ki je v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno bolj v domeni zunanjih strokovnih služb (več kot 90 %)  kot pa osebna skrb delodajalca (npr. v skandinavskih državah delodajalci v več kot 90 % sami pripravijo ocene tveganja).

Slednje je zaskrbljujoče predvsem zato, ker je po zakonu iz leta 2011, priprava ocene tveganja lahko v pristojnosti delodajalca samega (tudi stroškovno je to racionalnejša rešitev), kar pomeni, da delodajalci ne ponotranjijo varnosti in zdravja pri delu tako, da bi v polnosti razumeli pomen doslednega izvajanja.

Vzbuditi zanimanje za določene teme VZD pri dijakih je težka naloga, pa vendar, je potrebno biti vztrajen in dosleden, saj se spremembe ne pojavijo in uveljavijo čez noč. V Sindikatu obrti in podjetništva Slovenije ugotavljamo, da vse več mladih pri izpolnjevanju evalvacijskih obrazcev, kjer sprašujemo po mnenju/zadovoljstvu udeležence delavnic, s katerimi temami bi želeli biti seznanjeni v prihodnje, zapišejo, da jih zanimajo informacije glede ustanovitve lastnega podjetja. V okviru teh zanimanj in vprašanj, ki se mladim porajajo, se v SOPS zavezujemo, da bomo bodoče aktivnosti (kot doslej) prilagajali povpraševanju. Veseli nas, da mlade zanima lastna podjetniška pot in kažejo interes za ustvarjanje lastne profesionalno – poklicne poti in neodvisnosti. Naša primarna naloga pa bo v okviru kolektivne pogodbe in drugih obvezujočih pravnih predpisov pri katerih sindikati sodelujemo kot socialni partnerji, vztrajati na težnjah po zdravih in varnih delovnih mestih s poudarkom na sodelovanju delodajalcev ter pri njih zaposlenih pri oblikovanju ocene tveganja na delovnem mestu, doslednim upoštevanjem načrta promocije zdravja, ipd. Skrb za lastno socialno varnost in zdravje naj postane primarna naloga vsakega posameznika, mi – sindikat obrti in podjetništva, pa lahko nudimo usposabljanja delovno aktivnih, mladih, ipd., za dvig ozaveščenosti, ki pripomorejo k realizaciji omenjenega cilja oz. postane le-ta realno dosegljivejši.

A.Č.

Predstavitvi:

varno delo Kranj

vzd_kranj