Usposabljanje delovno aktivnega prebivalstva; Koper, Velenje, Ljubljana, Novo mesto

__________________________________________________________

__________________________________________________________

POMEN ČUSTVENE PISMENOSTI V POKLICNEM IN ZASEBNEM ŽIVLJENJU

19.5.2016 in 23.6.2016 smo v Sindikatu obrti in podjetništva Slovenije skupaj s sindikalno pisarno Koper (19.5.2016) in  oo Velenje (23.6.2016) pripravili predavanje na temo “Pomen čustvene pismenosti v poklicnem in zasebnem življenju.” V SOPS smo poiskali ustrezno predavateljico, specialistko klinične psihologije, Aleksandro Meško, ki je navzoče strokovno vodila skozi različne življenjske situacije, s katerimi se vsakodnevno srečujemo ter ustrezno pojasnjevala pomen čustvenih odzivov oz. predlagala ustrezno ukrepanje. Delavci bodo tako v svojih delovnih okoljih in doma znali ustrezneje odreagirati na posamezne zunanje dražljaje in se s tem uspešneje izognili konfliktom.

Razumevanje in pojasnjevanje človekovih čustev sega daleč v zgodovino psihologije, filozofije, medicine in drugih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem človeka in družbe. V zadnjih desetletjih se v zahodni kulturi znanja o značilnostih človekovega čustvovanja širijo izven okvirjev stroke, saj ima poznavanje čustev pomembno vlogo v medosebnih odnosih in razumevanju samega sebe.

Emocionalna pismenost je veščina prepoznavanja in ravnanja s čustvi, ki je v veliki meri odvisna od zgodnjih izkušenj v primarni družini in širšem okolju, v katerem oseba razvija svoje osebnostne, delovne in socialne kompetence.

Ljudje doživljamo čustva v situacijah, ko v našem okolju (ali v sebi) opazimo neko pomembno spremembo. Čustveni odziv je vedno odvisen od pomena, ki ga pripišemo nekemu dražljaju ali dogodku.

Na predavanju/delavnici so bili opredeljeni pojmi čustvene pismenosti. Prikazani so bili načini spreminjanja čustvenih odzivov.

Aleksandra P. Meško

spec. klinične psihologije

Pomen čustvene pismenosti v poklicnem in zasebnem življenju

Več o predavanju je na voljo v majski številki revije Delavec.

____________________________

OPREDELITEV ANKSIOZNIH MOTENJ IN DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NJIHOV RAZVOJ

7.7.2016 smo v Sindikatu obrti in podjetništva Slovenije organizirali delavnico na temo “Opredelitev anksioznih motenj in dejavniki tveganja za njihov razvoj”. Predavala je specialistka klinične psihologije, Aleksandra P. Meško. Predavanja se je udeležilo lepo število slušateljev, ki so bili nad predstavljeno temo vidno zadovoljni in bi si želeli tudi v prihodnje slišati več tovrstnih vsebin, saj so jih opredelili kot aktualne.

Anksiozne motnje so duševne težave, pri katerih je osrednje čustvo pogosto in/ali pretirano doživljanje strahu oziroma tesnobe. Anksiozne motnje in depresija so najpogostejše duševne motnje. Po oceni WHO vsako leto 1 od 15 ljudi trpi zaradi depresije. Če depresivni simptomatiki dodamo še težave z anksioznostjo potem lahko med 15 ljudmi diagnosticiramo 4 z mešano anksiozno depresivno simptomatiko. Po nekaterih podatkih v času svojega življenja zaradi anksioznih motenj trpi do 33% splošne populacije.

Več o vsebini bo na voljo v julijski številki revije Delavec.

Opredelitev Ljubljana