Študijski obisk v Amsterdamu, delegacija Sops&Zdops 14-16.5.2014

Študijski obisk delegacije SOPS & ZDOPS v Amsterdamu, 14-16.maj 2014

Namen študijskega obiska v okviru projekta DialogeS je bil seznaniti se s vprašanji novih možnosti zaposlovanja, delovna fleksibilnost, zaposlovanje za krajši delovni čas, izboljšanje delovnega okolja, konkurenčnost, prepoznavanje podjetniških potencialov, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, medgeneracijsko sodelovanje, itd. S strani SOPS kot partnerja v projektu DialogeS, sta se študijskega obiska udeležila generalni sekretar SOPS Martin Muršič ter strokovna sodelavka GO SOPS za projektne zadeve Ana Čermelj.

Študijski obisk Nizozemske se je izkazal kot odlično izbran primer učenja in možnosti prenosa dobrih praks, saj je Nizozemska simbol sodobnosti in napredne miselnosti, ki se odražajo predvsem na sodobni, fleksibilni delovno-pravni zakonodaji, ki botruje k razvoju normalnega, inovativnega podjetništva. Potrebno se je zavedati, da se samo z normalizacijo družbenega in gospodarskega sistema, ki temelji na prostotržni ekonomiji, vključno s spremembo sedanje mentalitete, lahko doseže stanje visokih standardov poštenosti, ki vodijo v cenejšo državo z razvitim podjetništvom, ki hkrati ustvarja dobiček in podlago socialni naravnanosti družbe, države in navsezadnje podjetništva samega.

Prvi dan študijskega obiska je g. Kees Meijer višji raziskovalec Centra znanja za poklicno izobraževanje in trg dela ( KBA) predstavil trg dela na področju malih in srednjih podjetij, podrobneje kakšna je njihova trenutna situacija in prihajajoči trendi.

KBA – Knowledge Centre for Vocational Training and Labour Market opravlja neodvisne znanstvene raziskave na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ( VET) na trgu dela. Njihovo delo je predvsem projektne narave v okviru različnih vladnih in zasebnih organizacij na Nizozemskem, ter v tujini, kot na primer ( na nacionalni ravni za vladne službe, ministrstvo za šolstvo,kulturo in znanost, ministrstvo za socialne zadeve in zaposlovanje, za organe na nacionalni ravni, kot npr. nacionalna organizacija za raziskave trga dela, za različne inšpektorate ter skupnosti, za organizacije delodajalskih združenj, sindikatov, itd.). Trenutno KBA zaposluje 11 raziskovalcev, ki se ukvarjajo s sledečimi raziskavami;  vseživljenjsko učenje, povezave med nižjo, vmesno oz. sekundarno in tretjo oz. terciarno ravnijo poklicnega izobraževanja in usposabljanja, delovne izkušnje v okviru tečajev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ipd.

G. Meijer je v svoji predstavitvi dejal, da mora Nizozemska tako po njegovi oceni, kot tudi po oceni g. Gurria, generalnega sekretarja OECD, narediti nekaj strukturnih sprememb, ki jih lahko naredijo mala in srednja podjetja sama – kot npr.   Okrepiti sodelovanje z izobraževalnimi institucijami, nadalje pa  pridobiti več sredstev s strani bank v obliki ugodnih kreditov. Sledilo je nekaj splošnih informacij in primerjav med Slovenijo in Nizozemsko, o trgu delovne sile in stanju v sektorju malih in srednjih podjetij na Nizozemskem.

V zadnjem četrtletju 2013 je potencialni trg delovne sile na Nizozemskem znašal 11 milijonov ( v to številko so všteti ljudje med 15. In 65 letom starosti). V sklopu tega števila jih 2,6 milijona ni želelo ali jim ni bilo omogočeno opravljati dela dlje kot 12 ur tedensko ( učenci v šoli, študenti, gospodinje, ljudje, ki so se zgodaj upokojili, itd), tako da dejansko število delovne populacije znaša 8.4 milijona. 90 % dela zmožnih ljudi je tako dejansko delovno aktivnih. Med skupino “iskalci zaposlitve” lahko prištevamo tako tiste, ki so izgubili delo in prejemajo nadomestila kot tudi take, ki prejemajo dajatve za socialno varnost. Najdaljše trajanje nadomestila za primer brezposelnosti znaša 38 mesecev, vendar so običajno ta obdobja krajša. Po preteku tega obdobja, se upravičencu za nadomestilo le-ta precej zniža. G. Meijer ugotavlja, da je stopnja brezposelnosti visoka tako v Sloveniji kot na Nizozemskem ( po Eurostat ima Nizozemska v letu letošnjem letu zaenkrat 7.3 odstotno brezposelnost, Slovenija 10.1 %) in da je gospodarska kriza hudo prizadela obe državi. Stanje brezposelnosti je bilo leta 2013 2,5 krat višje kot leta 2008. V začetku leta 2013 je bilo na Nizozemskem 600000 iskalcev zaposlitve, konec istega leta se je to število zvišalo na 700000.

Skupini, ki ju brezposelnost najbolj ogroža:

Mladi ( število brezposelnih mladih je dvakrat večje kot je povprečno število brezposelnost)

Migranti ( npr. Turki, Maročani, Afričani, Azijci, itd)

Kot kažejo podatki se na obzorju še ne kažejo možnosti zniževanja števila brezposelnih na Nizozemskem, ne glede na objavljeno predvideno ekonomsko rast ( v Sloveniji 0,8 %, na Nizozemskem 1,2 %). Predvidoma se obeta višje število prostih delovnih mest šele v letu 2015.

Zaposlovanje na Nizozemskem

Leta 2011 so izmed 11 milijonov ljudi v starostnem obdobju med 15 in 65 let. imeli 3 od 4 zaposlitev, od tega je zaposlenih 70 % žensk ter 80 % moških, v vseh pogledih so številke višje kot v Sloveniji ( kot primerjava, pri nas je bilo leta 2011 zaposlenih 64 % dela sposobnih ljudi, od tega 61 % žensk ter 68 % moških). Čas dela v enem letu je na Nizozemskem  znašal 1379 ur  v Sloveniji pa 1662, kar je rezultat visoke stopnje honorarnega dela (na Nizozemskem je zaposlitev s skrajšanim delovnikom najvišja od vseh OECD držav). 3 od 5 žensk delajo med 12 in 35 urami na teden. Drugi aspect nizozemskega trga dela je vedno večja participacija žensk na trgu dela, ta je znašala leta 2013 67,2 %, leta 2002 je bila ta številka 2,7 % nižja. Tretja posebnost njihovega trga je povečanje fleksibilnosti dela v smislu prilagajanja pogodb o zaposlitvi potrebam trga. V preteklosti je delo baziralo na pogodbah za določen ali predvsem nedoločen čas, vendar pravijo, da je potrebno iti korak s časom, saj se razmere spreminjajo. V sklopu študije, ki jo je opravil ECORYS so ugotovili, da je trenutno v uporabi 39 različnih pogodb o zaposlitvi ( najpogostejše pogodba za določen čas, pogodba o opravljanju začasnega dela, delo preko agencije – posredniška dela, napotitve in samozaposlovanje, itd). Potreba po prilagodljivem delovniku se bo še povečala, če vzamemo samo za primerjavo, da je 20 ali 30 let nazaj bilo v podjetjih predvsem 80 % ljudi zaposlenih za nedoločen čas in 20 % za krajši delovni čas ali fleksibilen delovnik je danes slika popolnoma drugačna. V študiji ECORYS so zajeli 627 podjetjih in jih povprašali kakšen način dela bodo ponujali v prihodnje, in kar 53 % jih je odgovorilo da bodo pogodbe za nedoločen čas spremenili trgu in časom primerno, torej se trend nagiba k fleksibilnim oblikam dela / tudi pogodb o zaposlitvah. Na Nizozemskem je prav tako v porastu število samozaposlenih ( kar pomeni, da samozaposleni nima nikogar drugega zaposlenega, “zelfstandige zonder personeel oz. ZZP-er). Na Nizozemskem med 120000 in 140000 oseb na letni ravni odpre svoje lastno podjejte, od tega je 95 % ZZP. Stopnja uspešnosti “zzp” je 35 %, kar pomeni, da po petih letih po ustanovitvi lastnega podjetja preživi zgolj 35 % le-teh.

Samozaposlovanje izzove različne reakcije, tako pozitivne kot negativne :

Med pozitivne prištevamo, da je samozaposlenost odgovor na zahteve trga po fleksibilni delovni sili, prav tako pa je možnost za take, ki so radi kot pravimo sami svoj šef. Med negativne se štejejo, da imajo samozaposleni manj odgovoren odnos napram podjetju, ne prispevajo k sektorskim organizacijam oz. institucijam (kot je na primer O&O, t.j.skladi za izobraževanje in razvoj), samozaposlenim se ne ponudi možnosti nadaljnjega usposabljanja, podvrženi so večjim finančnim rizikom, itd.

SME’s (mala in srednja podjetja) na Nizozemskem

Mala in srednja podjetja predstavljajo veliko gonilno silo Ninozemskega gospodarstva, saj predstavljajo kar 99.8 % vseh podjetij na Nizozemskem. SME’s zagotavljajo delo 60 % ljudi in ustvarijo 58 % prihodkov od prodaje v vseh podjetjih. V krizi so se znašle predvsem trgovine na drobno in gradbeni sektor.

Predlogi izboljšanja pogojev za rast SME’s :

-Izboljšanje pogojev, ki bodo olajšali rast samozaposlenih podjetij (z vidika davkov je finančno donosneje ostati samozaposleni kot pa povečati število zaposlenih, zato je s tega vidika racionalno narediti trg dela fleksibilnejši kot trenutno je)

-Širjenje zavedanja pridobivanja novih možnosti financiranja (subvencije,zajamčena posojila), saj so banke, kar se tiče kreditiranja postale precej bolj zadržane kot nekoč.

-Povezovanje malih in srednjih podjetij z izobraževalnimi institucijami ( samo z inovacijami je zajamčen dolgoročni uspeh družbe).

G. Harteveld iz Združenja nizozemskih delodajalcev AWVN je predstavil delodajalsko organizacijo.

AWNN je največji delodajalska organizacija na Nizozemskem, ustanovljena leta 1919, predvsem z namenom spodbujanja svojih članov k interesu in opravljanju storitev na socialnem in gospodarskem področju . Danes je več kot 750 podjetij in približno 65 institucij (sektorske organizacije) iz različnih industrijskih vej, storitvenega sektorja, pristanišč , transporta in logistike pridruženih AWVN. Medsebojna razmerja in odnosi temeljijo na zaupanju, kar omogoča kredibilnejšo izmenjavo in izboljša kakovost opravljenih storitev AWVN sodeluje pri izdelavi več kot 450 kolektivnih pogodb, tako so člani lahko prepričani, da so njihovi interesi zastopani na vseh ravneh .

Primeri kolektivnih pogodb : (v angleškem jeziku)

         Hotel & Restaurant: https://www.fnvhorecabond.nl/downloads/CollectiveLabourAgreement.pdf

         Architects: http://www.sfa-architecten.nl/uploads/2013/07/13-cao-engelsdef.pdf

         Metalworking: http://docs.minszw.nl/pdf/174/2014/174_2014_13_233195.pdf

         Short version Insurance: http://docs.minszw.nl/pdf/174/2013/174_2013_13_9904.pdf

         Short version Construction: http://docs.minszw.nl/pdf/174/2008/174_2008_13_4778.pdf

S kolektivnimi pogodbami pokrivajo 80 % vseh zaposlenih. Njihovi cilji do leta 2020 so predvsem razvoj pri zaposlovanju in sodelovanju, konkretnejši cilji pa premostitev razlik zaposljivosti na trgu dela med tistimi, ki so dopolnili 55 let in tistimi pod 55.let starosti.

Sledila je predstavitev mladega sindikalista iz krščanske sindikalne organizacije CNV – Christian trade union, g. Wallaard-a, ki je med drugim podrobneje predstavil delovanje te sindikalne organizacije, v katero je vključenih 7 sindikatov s skupaj 335.000 člani in katere delovanje temelji na iskanju harmonije med delom in kapitalom.

Člani CNV so :

Industrijski sektor s 135.000 člani

Javni sektor s 85.000 člani

Izobraževanje in poklicno izobraževanje ter usposabljanje s 56.000 člani

Storitveni sektor s 37.000 člani

Cerkveni sektor, samozaposleni, CNV mladina.

Pot krščanskega sindikata se je začela leta 1907, kjer je prvotno ozadje bilo bodisi protestantsko ali katoliško. CNV se danes osredotoča predvsem na pogajanja z delodajalskimi združenji, za dosego svojih ciljev.

Sodelovanje med FNV in CNV je razmeroma dobro, večina kolektivnih pogodb je podpisana s strani obeh sindikalnih združenj. CNV je del ETUC, Evropske sindikalne konfederacije, sodelujejo pa predvsem s podobnimi harmoničnimi združenji iz Avstrije, Danske, Malte, Francije in Španije.

Vprašanja s katerimi se ukvarja CNV je moč ločiti v 5 tematskih sklopov in sicer gre za:

1.Plače

2.Pokojninski sistem

3.Interna in eksterna fleksibilnost

4.Vprašanja reprezentativnosti in legitimnosti pogajalskih strani

5.Vprašanja, ki se nanašajo na varnost prihodkov

Tretji dan študijskega obiska smo se osredotočili predvsem na TechniekPact 2020, katerega namen je zagotovitev nizozemskega tehnično – tehnološkega primata. Analize kažejo, da bo v bližnji prihodnosti primanjkovalo usposobljenega tehničnega kadra za 30.000 ljudi, zaradi česar je bil podpisan Techniekpact maja 2013. Podpisniki tega pakta so vlada , delodajalske organizacije, sindikati, gospodarski sektor in najboljših pet nizozemskih regij.

Cilji, ki so si jih zastavili in so vsebovani v paktu so sledeči :

– Več mladih, ki se odločijo za izobraževanje / usposabljanje na tehničnem področju

– Več mladih, ki si bo pridobilo izobrazbo / diplomo v sektorju

– Več delavcev, ki se bodo odločili za dolgoročno kariero v sektorju ( manj fluktuacije ) .

Prav tako je bil sprejet načrt z 22 ukrepi.

Med drugim ti ukrepi vključujejo :

– Vseh osnovnih in srednjih šol za izobraževanje mora biti v stiku oz. priti v stik s svetovno tehnologijo;

– Podjetja sodelujejo s šolami tako pri splošni izobrazbi kot v poklicnih šolah.

– Šole morajo postati digitalno-storitveno napredne

– Zagotoviti se mora finančna podpora za okrepitev šol – v sodelovanju s podjetji

– Finančna podpora za usposabljanje delavcev in iskalcev zaposlitve ;

– Zagotavljanje strokovnih predmetov, ki so skladni s potrebami na nacionalnem in predvsem regionalnem trgu dela.

Dejavnosti so določene v regionalnih tehničnih paktih – »Techniekpacts«, v dogovoru z ustreznimi partnerji v petih regijah.

Zaključna predstavitev se je nanašala na A&O sklad, katerega vsebino je predstavil g. Robert van der Laak; Usposabljanje in razvoj sklada v kovinskem in elektro sektorju

Sklad ima kot svoj primarni cilj zagotovitev nemotenega delovanja trga delovne sile v sektorju . Da bi dosegli ta cilj, se izvajajo sektorske raziskave na trgu dela ( 4 x letno). Ta podatek nato doseže učitelje in učence in druge ljudi v izobraževalnem sistemu in jim nudi orientacijo novih potreb na trgu oz. botruje k lažjemu odločanju izbire poklica / karierne usmeritve. Predvsem je namen spodbujati mlade da bi se odločali za tehnične poklice.  Sklad prav tako podpira prekvalifikacijo iskalcev dela, z namenom povečanja priliva usposobljenega osebja oz. kadrov v sektorju .

Za povečanje ravni usposobljenosti zaposlenih v podjetjih A+O  nudi online tečaje, ki pripomorejo k izboljšanju poznavanja potreb usposabljanja na specifičnem delovnem mestu, del stroškov tečajev se povrne nazaj v sklad . Prav tako sklad pomaga pri izvajanju projektov , ki spodbujajo sodelovanje med univerzami in drugimi ustanovami znanja . Skupaj razvijajo inovacije na tehničnem področju .

Udeleženci študijskega obiska:

S strani SOPS: Martin Muršič, generalni sekretar SOPS,  Ana Čermelj, strokovna sodelavka GO SOPS za projektne zadeve.

S strani Zdops : Igor Antauer, generalni sekretar Zdops, Tomaž Bernik, samostojni strokovni sodelavec – pravnik,  Nataša Terzič, tehnično-finančna pomoč ter Nataša Cvetek, koordinatorka projekta.

Vsebinski in slikovni prispevek: A.Čermelj