Študijski obisk delegacije SOPS in OZS v Münchnu, 17-18.junij 2014

ŠTUDIJSKI OBISK MÜNCHNA; 17 – 18. junij 2014

V sklopu projekta PRO ZA STO sta delegaciji projektnih partnerjev, Sindikat obrti in podjetništva Slovenije ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenija, realizirali načrtovan študijski obisk v Nemčiji, natančneje v Münchnu. Obiskali smo HWK München

( Handwerkskammer München), kjer smo se seznanili s pogoji, katerim morajo zadostiti delodajalci / delavci, če želijo korektno izvajati obrtne storitve v Nemčiji. Ob prihodu nas je pozdravila ga. Barbara Peinel, vodja oddelka za zunanje gospodarske zadeve in izrazila zadovoljstvo nad izkazanim zanimanjem podrobnejše seznanitve pogojev za opravljanje dela v Nemčiji s strani naših delavcev. Med drugim smo izvedeli, da je vsaka obrtna delavnica / podjetje, član ene izmed obrtno-podjetniških zbornic, saj je samo z obveznim članstvom zbornicam omogočeno, da delujejo kot predstavnik celotne obrtne dejavnosti. Za svoje članstvo izvaja obrtna zbornica predvsem svetovalne storitve, neodvisno od posameznih državnih interesov, temveč zgolj na podlagi splošnih interesov posamezne obrtne dejavnosti. G. Dietmar Schneider, namestnik vodje oddelka za zunanje gospod.zadeve nam je podrobneje predstavil postopke in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci, če želijo opravljati dejavnost v Nemčiji. Morda bi na tem mestu veljalo zapisati še nekaj osnovnih dejstev opravljanja storitev v Nemčiji ter pogledati naš Zakon o delovnih razmerjih, ki se nanaša na to temo.

208. člen
(splošno)

(1)V skladu s pogodbo o zaposlitvi lahko delodajalec začasno napoti delavca na delo v tujino.

(2)Delavec lahko odkloni napotitev v tujino, če obstajajo opravičeni razlogi, kot so:

–nosečnost,

–varstvo otroka, ki še ni dopolnil sedem let starosti,

–vzgoja in varstvo otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, če delavec živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo,

–invalidnost,

–zdravstveni razlogi,

–drugi razlogi, določeni s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca.

(3)Če pogodba o zaposlitvi ne predvideva možnosti dela v tujini, morata delodajalec in delavec skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Pogodba se lahko sklene za čas dokončanja projekta oziroma za čas dokončanja dela, ki ga napoteni delavec opravlja v tujini.

(4)Po prenehanju opravljanja dela v tujini mora delodajalec zagotoviti delavcu vrnitev v Slovenijo.

209. člen
(pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini)

(1)Če je delavec začasno napoten na delo v tujino, mora pogodba o zaposlitvi poleg obveznih sestavin po tem zakonu vsebovati še določila o:

–trajanju dela v tujini,

–praznikih in dela prostih dnevih,

–minimalnem letnem dopustu,

–višini plače in valuti, v kateri se le-ta izplačuje,

–dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini,

–drugih prejemkih v denarju ali naravi, do katerih je delavec upravičen za čas dela v tujini,

–načinu zagotavljanja in uresničevanja pravic v zvezi s plačilom za delo in drugimi prejemki, ki so v skladu s predpisi države, v kateri se delo opravlja, zagotovljeni drugače, vendar najmanj v obsegu, kot ga zagotavlja ta zakon oziroma ugodneje,

–pogojih vrnitve v Slovenijo.

(2)Namesto določil iz četrte, pete in šeste alineje prejšnjega odstavka, se lahko pogodba o zaposlitvi sklicuje na drug zakon, drug predpis ali na kolektivno pogodbo, ki ureja to vprašanje.

In še kaj pravi naša zakonodaja glede tujega napotenega delavca za opravljanje dela v Sloveniji:

210. člen
(položaj napotenih delavcev)

(1)Delavec, ki ga tuji delodajalec napoti na začasno delo v Republiko Slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu, opravlja začasno delo v Republiki Sloveniji pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo delo in zaposlovanje tujih državljanov.

(2)Delavcu iz prejšnjega odstavka mora delodajalec zagotoviti pravice po predpisih Republike Slovenije in po določbah kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačo, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev in zagotavljanje enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.

(3)V primeru začasnih začetnih del, ki so sestavni del pogodbe o dobavi blaga, ki ne trajajo več kot osem delovnih dni in jih opravljajo strokovni delavci dobavitelja, se ne uporablja določba prejšnjega odstavka v delu, ki se nanaša na minimalni letni dopust in plačo.

(4)Določba drugega odstavka tega člena se ne uporablja v delu, ki se nanaša na plačo, če opravljanje začasnega dela napotenih delavcev ni daljše od enega meseca v posameznem koledarskem letu.

(5)Določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo za dejavnosti, ki so registrirane v okviru gradbeništva.

(6)Zavod za zaposlovanje spremlja in obvešča o pogojih zaposlovanja in dela delavcev, ki opravljajo delo v Republiki Sloveniji po prvem odstavku tega člena.

Pomembno je vedeti, da za slovenske delavce veljajo v Nemčiji enaki pravni predpisi, kot veljajo za domače, v tem pogledu govorimo o delovnem času, dopustu in predpisih v zvezi z varstvom pri delu. Slovenski delodajalec, ki napotuje delavce, mora spoštovati panožno kolektivno pogodbo oz. mora biti plača napotenega delavca v višini plače nemškega delavca, ravno tako je z delovnim časom, ki vključuje odmore in počitek.

Torej, če ponovimo na kratko ;

Zagotovljeni minimalni pogoji dela

Napotenim delavcem morajo biti zagotovljeni minimalni pogoji za delo in zaposlitev, kot so urejeni v državi, kjer se delo opravlja. Minimalni delovni pogoji se nanašajo na:

• maksimalni delovni čas in minimalni počitek;
• minimalni plačani letni dopust;
• minimalne urne postavke,
• zdravje, varnost in higiena pri delu;
• varnostni ukrepi glede pogojev za delo in zaposlitev za noseče ženske ali ženske, ki so pred kratkim rodile, za otroke in mlade;
• enako obravnavanje moških in žensk in druge določbe o nediskriminiranju
• pogoje za posredovanje dela delavcev.

Na področju gradbenih dejavnosti (npr. zidarska dela, izolacijska dela, montažna gradnja in fasadna dela, suhomontažna in montažna gradbena dela, štukaturna dela in ometi …) ter na področju vrtnarstva in krajinarstva ali čiščenja stavb, je treba pri napotitvi delavcev upoštevati nemški Zakon o napotitvi delavcev (AEntG) v delu, kjer predvideva prijavo pri Zvezni finančni direkciji – Zahod (Bundesfinanzdirektion West), Wörthstraße 1-3, 50668 Köln, telefaks: + 49 (0)221/964870

Tudi Nemčija ima sklad za plačilo nadomestil za letni dopust gradbenih delavcev (ULAK). Poleg plače je potrebno dodatno odvajati prispevke v nemški sklad za regres in izravnavo plače za področje gradbeništva. Oprostitev plačila velja le če podjetje oziroma napoteni delavci primarno niso zaposleni v gradbeništvu. Naslov: ULAK, 65047 Wiesbaden – Evropski oddelek, poštni predal 57 11, telefon: 06 11/707-0.

Na gradbiščih je zaradi poostrenih kontrol treba imeti vedno pri sebi tudi dokumentacijo. Gradbišča redno preverjajo mobilne enote nemške carine, zato je treba na kraju samem vedno imeti na vpogled naslednjo dokumentacijo v nemškem jeziku

• potrdilo obrtnopravnega dovoljenja (potrdilo o priznavanju usposobljenosti, mojstrsko diplomo, obrtno dovoljenje)
• kopijo prijave gradbišča pri Finančni kontroli za delo na črno, Köln
• plačilne liste kot dokazilo za upoštevanje nemških minimalnih plač
• dokazilo, da so zaposleni socialno zavarovani v državi, ki jih je napotila (obrazec E101)
• zapisi o dnevnem delovnem času
• osebni dokument s fotografijo

Zaradi zajezitve dela na črno mora naročnik gradbenih storitev odvesti 15% od zneska na računu in ga nakazati nemškemu davčnemu uradu. Že tako morajo vsa podjetja, ki opravljajo storitve v Nemčiji, opraviti prijavo na pristojnem davčnem uradu, kjer prejmejo davčno številko, posebej gradbena podjetja pa tudi zaprosijo za t. i. Freistellungsbescheinigungen, po katerem je podjetje potem upravičeno plačila omenjenega 15% posebnega davka. Prijava se opravi na: Finanzamt Oranienburg , 16515 Oranienburg, Heinrich-Grüber-Platz 3. Telefon: 03301 857-0, telefaks: 03301 857-334, e-pošta: poststelle.fa-oranienburg@ fa.brandenburg.de.

Slovenski delodajalec mora za svoje napotene delavce priskrbeti obrazec, ki ga izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in z njim dokazuje, da gre za primer napotenega delojemalca in da so prispevki za socialno zavarovanje plačani v Sloveniji. Enako velja za samozaposleno osebo.

Kaj je potrebno predložiti Zavodu RS za zaposlovanje?

Za izvajanje storitev v Sloveniji je potrebno najkasneje dan pred začetkom dela Zavodu za zaposlovanje predložiti izjavo o izvajanju storitve na obrazcu ZRSZ TUJ-5A, ki vsebuje naslednje podatke: 

• število napotenih delavcev,
• vrsta storitve,
• kraj in trajanje izvajanja storitve,
• izjavo, da imajo napoteni delavci, ki so državljani tretjih držav, urejen status v državi delodajalca,
• ime in priimek napotenega delavca, ki bo vaša vez s pristojnimi slovenskimi nadzornimi organi. 

Prijavo opravi ponudnik iz druge evropske države osebno ali po pošti na naslov: ZRSZ Centralna služba, Rožna dolina cesta IX/6, SI-1000 Ljubljana.

Obrtniki morajo pred prvim opravljanjem storitve le-to prijaviti na območni obrtni zbornici v Nemčiji. Ko je vloga pozitivno rešena, lahko slovenski samostojni podjetnik ali družba te storitve opravlja tudi na območju Nemčije, pod enakimi pogoji kot to velja za nemške državljane oziroma podjetja. Pri reševanju vloge se upošteva obrtne pogoje glede na nemške predpise. V ta namen je treba priložiti potrdilo o izobrazbi in izpisek iz AJPES registra in/ali izpisek iz Obrtnega registra. Poleg omenjenih izpiskov podjetje za prijavo potrebuje še EU potrdilo. Z EU potrdilom podjetje dokazovanje, da opravlja v Sloveniji registrirano dejavnost. Za izdajo EU potrdila je pristojno Ministrstvo za gospodarstvo. V skladu z direktivo o storitvah je enotna kontaktna točka za Nemčijo: Handswerkskammer fur Munchen und Oberbayern , Max-Joseph-Strasse 4, D-8033 Munchen. Telefon: 49(0)895119355, aussenwirtschaft(at)hwk-muenchen.de.

Zaradi nazornejše predstavitve bodo zahteve in postopki prikazani po točkah in sicer te zahteve oz. postopki veljajo, če želite v Nemčiji opraviti kakšno storitev, brez da bi odprli podružnico. ( celotno besedilo je sicer na voljo samo v nemškem jeziku – VIRI točka 2)

Izvajanje obrtnih storitev v Nemčiji;

Sledeče informacije veljajo za podjetja iz držav članic EU ki izvajajo v Nemčiji rokodelske, obrtne, montažne ali druge storitve brez da bi imeli registrirano dejavnost v Nemčiji.

Naslednji koraki so potrebni

1. Prijava storitve glede na dejavnost 2005/365EG. Pri koncesijskih dejavnostih je potrebno posebno predhodno dovoljenje.

2. Preverba če je potrebno dovoljenje izvajanja storitev (pogodba o delu) za podjetja iz Romunije, Bolgarije in držav kandidatk če želijo poslati zaposlene v Nemčijo

3. Prijava poslanih zaposlenih pri zvezni finančni centrali zahod v Kölnu

4. V obzir je potrebno vzeti nemške minimalne plače in priprava ustreznih poročil o izplačilu le teh

5. Preverba ali je potrebna registracija davka na prihodke oz davka na gradnjo ali drugih prispevkov

6. Pri izvajanju gradbenih storitev, preverba ali je potrebno plačilo prispevka SO-KA Bau

7. Če s seboj prinesete material, ki se uporablja pri izvajanju storitev, preverba ali ustrezajo nemškim normativom

8. Upoštevanje nemške zakonodaje glede zaposlenih, priprava vseh potrebnih dokumentov, ki so predpisani v Nemčiji

9. Priporočila podizvajalcem – podrobno preverite kaj zahteva nemški partner

Za podrobnejše informacije smo na voljo članom SOPS preko e –pošte

Viri :

1. Informacije s študijskega obiska
2. Vir
3. Vir
4. Vir

Ana Čermelj, strokovna sodelavka GO SOPS