Uvodoma nas je pozdravil g. William Cockburn, direktor PR oddelka in izrekel dobrodošlico. Pohvalil je prizadevanje prenosa dobrih praks iz tujine v slovenski prostor, ki jih SOPS in OZS načrtujeta in izvajata preko evropskega projekta Promocija zdravja in čezmejno opravljanje storitev »PRO ZA STO«. V nadaljevanju smo podrobneje spoznali evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu ( EU – OSHA). Nato je g. James Summer (projektni vodja ENP) predstavil delo OSHE in projekt ENP. Med drugim je povedal, da gre za evropsko agencijo, ki je odgovorna za zbiranje, analiziranje in razširjanje relevantnih informacij vsem tistim, ki se ukvarjajo s problematiko varnosti in zdravja pri delu, oceno tveganja,… Ena izmed ključnih nalog agencije je oblikovanje predlogov za sprejemanje kasnejših strukturnih odločitev ( ESENER raziskava, ki je opisana v nadaljevanju, je pokazala kako slabo so bile tovrstne zadeve do sedaj urejene in izvajane.) Prav tako agencija spodbuja zavedanje varnosti in zdravja pri delu preko različnih kampanj, pomaga koordinirati različne raziskave o varnosti in zdravju, identificira problematiko in prioritete teh raziskav, ipd.
Šest strateških ciljev OSHE :
Šest prednostnih področij
Evropska sosedska politika je projekt, kjer gre za ustvarjanje platforme za sodelovanje med vzhodnimi in južnimi sosedi ( s sodelovanjem je mišljena finančna, politična in tehnična podpora ). Projekt poteka od februarja 2014 do januarja 2016. EU – OSHA bo tako izvedla projekt, financiran s strani EU v okviru dobre evropske sosedske politike, s katerim se državam članicam omogoči, da sodelujejo pri delu OSHE. Razlog za ta projekt je globalni problem poškodb na delovnem mestu, torej premajhno zavedanje pomembnosti varnosti in zdravja. Mednarodno sodelovanje je ključ dobrih in dolgoročno naravnanih rezultatov stare celine. Cilj EPN projekta je podpreti razvoj struktur varnosti in zdravja pri delu, spodbujanje tripartitnega pristopa pri reševanju varnosti in zdravja, razvoj komunikacijskih kanalov med interesnimi skupinami, razvijati zavedanje rizikov na delovnem mestu, prenos dobrih praks, itd.
Sledila je predstavitev g. Xabier-a Irastorze, vodje projekta ESENER ( Evropska raziskava podjetij o novih in nastajajočih tveganjih). ESENER je novo orodje, ki dopolnjuje obstoječe vire informacij glede varnosti in zdravja v Evropi.
Specifikacija projekta ESENER
– Računalniško podprti telefonski pogovori ( »CATI«, intverjuji v maternem jeziku vsake posamezne države)
– 2 vprašalnika
– 31 držav, 36.000 intervjujev
– 41 nacionalnih verzij vprašalnikov
– Podjetja v državni lasti ter zasebna podjetja
– V projektu zajeti vsi sektorji, tudi javni ( razen agrikultura in ribištvo ).
ESENER v Sloveniji
– Intervjuji so potekali od 26.marca do 26.aprila 2009 v Mariboru
– Skupno število opravljenih intervjujev 607, od tega 529 managerjev ali delodajalcev in 78 predstavnikov delavcev
ESENER – štiri teme anket
Primeri vprašanj – Ali so vprašanja glede zdravja in varnosti pri delu visoko na prioritetni listi obravnavanj na vodstvenih sestankih? Ali imate sprejete preventivne ukrepe? )
Zaključne misli g. Irastorze, so bile, da je evropska zakonodaja sicer precej uspešna pri spodbujanju ukrepov glede varnosti in zdravja na delovnem mestu, pa vendar ostaja vprašanja glede kvalitete teh ukrepov, sama implementacija v prakso je še precej oddaljena od izpopolnjenega teoretičnega znanja, glavni faktor tveganja pa ostaja v tem, da še vedno mislimo, da problemov ni ( kar je posebej izpostavljen problem predvsem v mikro in malih podjetjih). Torej je naša skupna naloga ozaveščanje.
Dobro, stabilno zdravje in varnost je osnova dobrega poslovanja in dobrih rezultatov ( ob čemer je potrebno ponovno poudariti pomembnost sodelovanja med delodajalci in delojemalci – varnost je odgovornost vseh).
Sledila je predstavitev ge. Julie Flintrop, vodje projekta Workplace health promotion and Wellbeing at work ( Promocija zdravja na delovnem mestu in dobro počutje).
Za 4 od 5 Evropejcev je zdravje ključ kvalitetnega življenja. Ocena britanskih letnih stroškov bolniške odsotnosti in dolgotrajne brezposelnosti delovno sposobnih je več kot 100 milijard funtov. Naložba v zdravje se povrne za 2,5 do 4,8 €, zaradi znižanih stroškov izostajanja z dela. Definicija promocije zdravja na delovnem mestu je sledeča : »Gre za skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi na delu«.
Splošna načela, ki jih je treba upoštevati :
– WHP ( promocija zdravja na delovnem mestu) ne nadomešča obvladovanj tveganj na delovnem mestu
– Delodajalec NI odgovoren za življenjski slog svojega zaposlenega, pa vendar ga lahko spodbuja k zdravemu in odgovornejšemu načinu življenja
– Sodelovanje delavcev v procesih je ključno
– Intervencije, ki se ukvarjajo z dejavniki tveganj tako na organizacijski kot individualni ravni.
OSH strategija 2007-2012
WHP je ena izmed prioritetnih strategij, prav tako pa pozitivni učinki politik preprečevanja okrepijo spodbujanje delavcev, ki delajo v zdravem delovnem okolju, da prisvojijo življenjske navade, ki izboljšujejo njihovo splošno zdravstveno stanje.
EU – OSHA aktivnosti
2009 – 2010, osredotočanje na promocijo zdravja mladih delavcev, promocija duševnega zdravja, soustvarjanje in izdelava različnih kratkih animiranih filmov ( NAPO )
2011, osredotočenost delovanja je bila predvsem na motiviranju partnerjev in mreženju, prav tako najti uravnoteženost poklicnega in zasebnega življenja.
2012, osredotočenost dobro počutje na delovnem mestu, študija primerov, itd.
2013-2014 WHP bo del velikega projekta starejših delavcev
Zakaj promovirati zdravje na delovnem mestu ? Kaj motivira delodajalce ?
Notranji dejavniki
– Izboljšanje proizvodnje in produktivnosti
– Zmanjšanje bolniških dopustov in absentizma
– Povečanje zadovoljstva na delovnem mestu in prednost podjetju
– Zmanjšanje tveganj dajanja odpovedi
– Pozitivni učinki na stroške ( zmanjševanje le-teh ) in povrnjene investicije
Zunanji dejavniki
– Večja lojalnost strank
– Izboljšana podoba podjetja
– Podporni programi s strani države ali lokalnih skupnosti
– Podpora s strani zavarovalnic, idr.
Zakaj promovirati zdravje in varnost na delovnem mestu ? Kaj motivira delavce ?
– Vključevanje delavca pri sprejemanju programa varnosti in zdravja na delovnem mestu, njegovi implementaciji in navsezadnje evalvaciji
– Programski ukrepi, podprti po preučitvi individualnih potreb
– Dostopnost WHP programa
– Holistični pristop
– Organizacijske spremembe
– Komunikacija in informiranje
– Spodbude, tako materialne kot socialne, itd.
OSH promotion activities oz. Promocijske dejavnosti varnosti in zdravja je predstavil g. Andrew Smith iz oddelka komunikacij in promocije ( CPU).
Glavni komunikacijski izzivi EU – OSHE
– 28 držav članic + EFTA + države kandidatke in potencialne države kandidatke za vstop v EU
– 25+ jezikov
– Več kot 200 000 000 delavcev
– Več kot 20 000 000 malih in srednje velikih podjetij (SMEs)
Mikro, mala in srednje velika podjetja predstavljajo večino vseh podjetij v Evropi ( cca. 99 % vseh podjetij v Evropi predstavljajo SMEs in zagotavljajo delo 66 % celotne populacije ( Vir: Eurostat, 2008), hkrati pa je zaskrbljujoče, da se kar 82 % poškodb na delovnem mestu zgodi prav v teh podjetjih.
Komunikacijsko – informativni pristop OSHE
Uporabljajo predvsem e-komuniciranje http://osha.europa.eu/en in čemur dajejo največji poudarek – raznoraznim kampanjam (distribuiranje promocijskih materialov v 25 jezikih, organizirajo tekmovanja z nagrajenimi dobrimi praksami, podeljuje se tudi filmska nagrada za zdrava delovna mesta – @ DOK Leipzig, fotografske razstave, itd).
Zabeležili so 2,849.000 obiskov in 2,210.000 obiskovalcev v letu 2012. Uporabljajo tudi novodobne oblike komuniciranja kot so na primer FB, Twitter, Linkedin, kmalu bo na voljo tudi OSHwiki.
Kampanje osveščanja zdravih delovnih mest
»Working together for risk prevention« 2012-2013
»Healthy workplaces manage stress« 2014-2015
»Active ageing« 2016-2017
»Napo« – varnost z nasmehom (in brez besed)
Panevropske javnomnenjske raziskave o varnosti in zdravju
Aktivnosti za dvig ozaveščenosti
Kateri so strateški cilji?
– Osredotočenost na vodenje in sodelovanje delavcev
– Promocija sporočila o skupnem sodelovanju med delodajalci in delojemalci
– Dajanje jasnih napotkov delodajalcem in delavcem kako obvladovati tveganja povezana z delom
– Oblikovanje in zagotavljanje praktičnih smernic za spodbujanje kulture preprečevanja tveganj
Ključni cilji ?
– Izboljšanje razumevanja stresa na delovnem mestu in psihosocialnih tveganj
– Spodbujanje upravljanja teh tveganj
– Preprečevanje ključnih negativnih vplivov
– Spodbujanje uporabe praktičnih, uporabniku prijaznih orodij ( na primer orodje OiRA)
Resnost problema tveganj in z njimi povezanih poškodb na delovnem mestu se kaže v tem, da več kot polovica Evropejcev trdi, da je stres redno prisoten na njihovem delovnem mestu. Stres je ključni povzročitelj in dejavnik izgubljenih delovnih dni, vključno z psihosocialnimi tveganji. Približno štirje od 10 delavcev trdijo, da stres ni obvladovan na njihovem delovnem mestu in predstavlja resno težavo. Kar je še bolj zaskrbljujoče – približno 30 % vseh podjetij v Evropi ima sprejete ukrepe za obvladovanje psihosocialnih tveganj ( ki so obvladljiva na enak način kot tveganja varnosti in zdravja pri delu)
Sledila je predstavitev »Healthy workplaces manage stress« – Zdrava delovna mesta obvladujejo stres.
Ključni cilji :
– Boljše razumevanje povezanosti med delovnim stresom in psihosocialnimi dejavniki
– Promocija obvladovanja teh tveganj
– Obvladovanje negativnih vplivov in posledic
– Zagotavljati podporo delodajalcem in delojemalcem ter jih usmerjati na pot zdravih in varnih delovnih mest
– Spodbujanje uporabe različnih orodij ocene tveganj in drugih…
Psihosocialna tveganja izhajajo iz slabo načrtovanih in oblikovanih delovnih mest, organizacije in managementa, kar se odraža na negativnih psiholoških, fizičnih in socialnih rezultatih, vključno s stresom povezanim z delom. Stres na delovnem mestu se pojavi takrat, ko zahteve delovnega mesta ali delodajalca presežejo same sposobnosti delavca, lahko gre tudi za organizacijsko nesposobnost, ki ni nujno individualno pogojena. Stres lahko prizadene vsakogar, ne glede na položaj v podjetju, ne glede na sektor, itd.
Negativni učinki na organizaciji so predvsem v tem, da se le-ta sooča s vsesplošnimi slabimi poslovnimi rezultati, povečanim absentizmom, (prezentizmom) prihajanjem na delo tudi v času bolezni, kar pomeni zmanjšano produktivnost delavca, povečanju nesreč in poškodb… Medtem pa to na družbeni ravni predstavlja večje finančne stroške kot so, zdravljenje, rehabilitacija, slaba produktivnost, prezgodnje upokojevanje, invalidsko upokojevanje, itd. Obvladovanje psihosocialnih tveganj tako pripomore ne samo k vsesplošnemu boljšemu počutju delavca, njegovi večji produktivnosti, kar pomeni hkrati dodano vrednost podjetju, zdrave, zadovoljne in motivirane delavce, zmanjšanje odsotnosti z dela, zmanjšanje zgoraj omenjenih stroškov, seveda pa tudi skladnost z zakonskimi predpisi in njihovo dosledno izpolnjevanje.
G.Lorenzo Munar nam je predstavil online interaktivno oceno tveganja ter online OSH (zdravje in varnost) orodja. Prav tako je izpostavil, da je ključni problem večine področij prav v tem, da na evropski ravni ni ustreznega sodelovanja, ker ni pravega povezovalca med institucijami oz. državami. Tudi OSHA ima težave, saj zaposluje 70 delavcev, ki pokrivajo celotno EU. Zaradi hitrega razvoja računalniške tehnologije in posledično večje uporabe interneta v praktično vseh državah, je razumljivo, da se razvijajo online orodja za oceno tveganja, ki morajo biti skladna z zakonodajo posamezne članice EU ter seveda posledično tudi z evropsko zakonodajo. Orodja, ki jih razvija OSHA so brezplačna za uporabo ( npr. OiRA, Besmart, različne aplikacije, itd). Nova orodja so času primerna, predvsem zato, ker se razmere na trgu hitro spreminjajo, zakonodaja se spreminja…tako je lažje, bolj dostopno, hitreje in seveda ceneje spreminjati online orodja in vsebino, kot vsakič znova natisniti vodnike, zgibanke, in druga gradiva. G. Munar je poudaril potrebno po sodelovanju pri razvoju teh orodij med sindikati, delodajalskimi združenji in drugimi, saj lahko le na tak način dejansko uskladimo vse potrebe in se približamo zastavljenim ciljem.
Aktivnosti OSHE v naslednjih dveh letih :
2015
– Nov razvoj e-orodij
– Organizacija konference na ravni EU glede e-orodij
– Možnost virov financiranja za razvoj novih e-orodij
– Ob koncu 2015 po videnih rezultatih konference glede učinkov projektov, po potrebi redefinirati razvoj e-orodij v bodoče.
Prispevek in slikovni material: Ana Čermelj, strokovna sodelavka GO SOPS