Sindikat obrti in podjetništva Slovenije (v nadaljevanju SOPS) uspešno deluje že 68. let. Ustanovljen je bil leta 1950, ko se je Sindikat delavcev krajevne industrije in obrti reorganiziral v Sindikat obrtnih delavcev, danes imenovan SOPS. Tako je tradicija socialnega dialoga dolgo živeta, ponotranjena in razumljena kot najučinkovitejša metoda prenesti problematiko iz prakse na papir, t.j. v kolektivno pogodbo, ki zavezuje ter prinaša koristi zaposlenim in delodajalcem.

Če presenetimo in začnemo prispevek tam, kjer bi bralec najmanj pričakoval, to je ob pozivu in poudarku, da premnogo delodajalcev še ni povsem seznanjenih s koristmi, ki jih prinaša socialni dialog. Sprašujejo se, zakaj biti (prostovoljni) član OZS, ZDOPS ali PTZ-GZS? Z zornega kota, ki je povečini povsem spregledan, je to predvsem pomembno zato, ker imajo na drugi strani delojemalsko stran, Sindikat obrti in podjetništva Slovenije, ki odgovorno deluje, ki rešuje probleme s konstruktivnim dialogom, kar je v korist zaposlenim in delodajalcem.

Resnica in dejstvo je, da je izmenjava strokovnih stališč tekom pogajanj za kolektivno pogodbo pogosto neprijetna, ostra, padajo besede, ki jih javnost ne sliši, ampak pomembno je ohranjati dostojanstveno držo, kot jo premorejo tudi zaposleni v zasebnem sektorju, da iz tovrstnih dialogov pride na koncu vselej rezultat v obliki pogodbe, ki zavezuje. S stavko se ne rožlja ob vsakem nesoglasju že kar apriori ob kakšni težki besedi, temveč se stavka razume kot legitimen argument – kot tisti zadnji argument moči, ko močni, verodostojni argumenti več ne zaležejo ali so namerno preslišani, ignorirani. Imeti odgovorno vodstvo, kader, ki razume smisel urejenih delovnopravnih razmerij, ki prinašajo v prvi vrsti socialni mir, je vrednota, ki je v Sloveniji doslej bila v ozadju ter še naprej ostaja premalo razvita.

Urejanje delovnopravnih razmerij, pravic in dolžnosti se vse prerado prepušča državi, kot da ima 90 –članski parlament in vsakokratna vlada čarobno palico in znanje, ki presega znanje socialnih partnerjev (sindikatov in delodajalskih organizacij), znanje, ki je raslo v teoriji in praksi, skozi desetletja. To znanje akumulira in prenaša v prakso Sindikat obrti in podjetništva Slovenije skozi desetletja, pa tudi sedaj, preko različnih projektnih aktivnosti, kamor spada tudi organizacija podobnih dogodkov, kot je bil dne 26.4.2018 v Hotelu City Maribor, pod naslovom »Kako (p)ostati konkurenčen na trgu delovne sile«.

Sindikat skozi aktivnosti osveščanja izpolnjuje svoje temeljno poslanstvo, deluje proaktivno in preventivno. Zakaj je preventiva pomembna? Ker preko tovrstnih aktivnosti preprečujemo nastalo škodo, da potreba po sanaciji škode (v obliki odpuščanja, v obliki nezgod pri delu, v obliki trpinčenja na delovnem mestu, v obliki nerazumevanja in pomena solidarnosti med generacijami, ipd.) sploh ne nastane. Na sindikat se žal večina zaposlenih spomni in obrne takrat, ko so problemi že tako očitni in hudi, da traja reševanje in saniranje škode le-teh veliko časa, včasih tudi s pomočjo sodišč. Časa (in sredstev za dostojno življenje) pa ljudem dandanes že tako primanjkuje.

Preprost primer: SOPS, ki ima sedež na Malgajevi 5 v Ljubljani, pokriva več kot 135.000 zaposlenih v zasebnem sektorju na državni ravni. Predstavljajte si, kolikšen preventivni servis bi lahko nudili zaposlenim, če bi vsak zaposlen bil član sindikata in plačeval na primer 3€ mesečne članarine. Odpovedati se zgolj 2 kavicam (sic!) v gostinskem lokalu in prejeti strokovno pomoč, s katero si zagotoviš lastno socialno varnost, brezplačno pravno svetovanje in pomoč, dan dopusta več, višje jubilejne nagrade, ipd. (kar sedaj pripada npr. članom sindikata SOPS), hkrati pa prek solidarnosti (ki je ena temeljnih vrednot slovenskega naroda, kar izkazujemo primeroma najbolje takrat, ko pride do zbiranja zamaškov za sanacijo bolezenskih stanj otrok ali kogarkoli, ki se žal znajde v tovrstnih tragičnih življenjskih situacijah), pomagaš nekomu, ki takrat tovrstno pomoč potrebuje (sam pa na srečo ne). Če nekoliko plastično ponazorimo, tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje posameznik plačuje po načelu solidarnosti, in si želi, da vplačanih sredstev nikoli ne bo rabil in pokoristil, da bo ostal zdrav… po načelu solidarnosti pa pomagal nekomu, ki te sreče ne bo imel.

Sindikat v sebi združuje vsaj dve vlogi, na kateri velja opozoriti: preventivno in kurativno. Preventivna je premalo poudarjena, pa bi si želeli, da delo sindikata pride do izraza prav v tem delu bistveno bolj, kot takrat, ko nastopimo kurativno. Ker bi to pomenilo, da v ospredje postavljamo pozitivne zgodbe, zgodbe o uspehu, zgodbe o dobrih medsebojnih odnosih, zgodbe o konstruktivnem socialnem dialogu, zgodbe o srečnih zaposlenih in izgrajenih vodstvih, ki s sodelovanjem dvigajo moralo in kreativnost celotnega podjetja in s tem krepijo konkurenčno prednost! Teh zgodb je premalo.

V ospredju so zgodbe sindikalnega boja, ko se ljudi spravi na cesto, ko se dialog postavi na ulico, vpije pred parlamentom, ko delavec zaradi neupravičenih obdolžitev ali izmišljenih razlogov ostane brez službe, ko je »vse narobe«. Prav je, da se stavka, ko so na drugi strani »gluha ušesa«, da se o tem poroča, zato, da se tovrstne malverzacije omejijo in naposled dokončno odpravijo. Pa vendar, razmerje med dobrimi in slabimi novicami naj bo 1:3, v korist dobrih.

V kolikor bi dialog potekal v pozitivnem ozračju, v luči dobronamernosti in odgovornosti, ki jo ima vsak posameznik v naši družbi, takrat bi zgodbe imele drugačne, srečnejše in pozitivnejše epiloge.

Kaj je torej cilj raznih delavnic in preventivnega delovanja? Cilj je spodbuditi k razmišljanju, opolnomočenju, sodelovanju. Sodelovanju med zaposlenimi in sindikati, da se bodo zaposleni znali pravočasno obrniti na svojo organizacijo (še pred nastopom težav ali pa vsaj ob nastopu le-teh), cilj je spodbuditi širšo javnost, tudi medije, da namenijo več prostora pozitivnim zgodbam, ki prinašajo spremembe in svež veter v slovenski prostor, cilj je širiti dialoško kulturo (predvsem v okviru social-partnerskih odnosov), seznanjati zaposlene in delodajalce s pravicami in hkrati odgovornostmi, dolžnostmi, cilj je reinvestirati sredstva, ki jih je naš sindikat pridobil na javnem razpisu, da bodo kar najbolje služila svojemu namenu.

Namen Sindikata obrti in podjetništva Slovenije pa je vselej ravnati v korist zaposlenih, ob zavedanju, da je potrebno videti obe plati kovanca, dvigovati raven pravic do mere, da ne uničujemo gospodarskih družb, predvsem v drobnem gospodarstvu, obrti in podjetništvu, saj gre v mnogih primerih za družinska podjetja. Velja opozoriti še naslednje, če želimo imeti močno socialno državo, moramo najprej zgraditi gospodarsko močno državo. Vsaka pravica mora imeti finančno kritje, saj v nasprotnem primeru delujemo protirazvojno, nepošteno in sebično nasproti zanamcem (ali je zadolževanje bistvo medgeneracijske solidarnosti?). Kaj želimo zapustiti otrokom, vnukom ? Državo v razsulu? Ali vendarle državo, ki bo temeljila na spoštovanju svobode in misli slehernega posameznika, zagotavljala vse v Ustavi zagotovljene pravice, ki so vezane na razvito gospodarstvo in so vselej orientirane proti zahodu? (Mnenje prepuščamo posameznikom)…

Naša pričakovanja v bodoče so, da se zavemo, da smo vsi skupaj na istem čolnu, da si tudi na sindikalni strani iskreno želimo (in moramo želeti!) močno gospodarstvo, ker to za seboj prinaša tudi dobro plačana delovna mesta, pa tudi taka delovna mesta, kjer bodo ljudje ustvarjali produkte z visoko dodano vrednostjo, kjer bo zdravje in zadovoljstvo zaposlenih na samem piedestalu vrednot, potem bodo zadovoljni tudi lastniki gospodarskih družb, krog pa bo sklenjen.

Vrednostni vidik se namenoma poudarja zato, ker se mora v nas naseliti zavedanje, da več kot drug drugega nimamo. Govori se o digitalizaciji, o tem, da bodo čez čas celo roboti nadomestili delovna mesta. Robot nikoli ne bo nadomestil človeka. Človek ima dušo, pomeni, da pozna empatijo, pomeni, da ima vrednote in razvit vrednostni sistem. Morda res ni odveč pripomniti, da je človekovo življenje treba živeti in gledati s holističnega vidika. Vse vrednote, celotni moralno-etični sistem posameznika, podjetnika, zaposlenega, managerja, kadrovika, kogarkoli, naj se prenese na višjo raven zavedanja. Takega zavedanja, da podobno kot deluješ v okviru svoje družine, želiš za svoje najbližje le najboljše, tako je potrebno videti celotno sliko, širšo sliko; urejeni odnosi na delovnem mestu na vertikalni in horizontalni ravni, urejeni odnosi v družbi na ravni države, delovati v okviru vrednot, ki so nam, kot Evropejcem skupne, kot so na primer strpnost, solidarnost, dobrohotnost, dostojanstvenost, skrbnost… navsezadnje tudi potrpežljivost in ponos.

Na tem bomo obstali in gradili. Ali pa nas dolgoročno več ne bo.

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije si bo prizadeval širiti dialoško kulturo, delovati preventivno in ob vsakršni kršitvi brezkompromisno povzdigniti glas, pomagati, torej delovati tudi kurativno, na ravni celotne Slovenije v okviru urejanja delovnopravnih razmerij in socialne varnosti zaposlenih v zasebnem sektorju ter soustvarjati okolje, ki bo zaposlenim prijazno.

Vse zaposlene v zasebnem sektorju prijazno vabimo, da se včlanijo v sindikat SOPS (pristopno izjavo najdete na spletni strani www.sops.si) in soustvarjajo vizijo pravičnih in urejenih delovnih mest v okviru našega gospodarskega okolja, skupaj z nami.

Podjetnikom pa sporočamo, da sindikat skupaj z delodajalsko stranjo mora postati razvojna koalicija (ki bo dejanska, legitimna in predvsem učinkovita!) ter z današnjim zapisom spoznajo, da tudi na sindikalni strani obstaja razumevanje in priznanje njihovemu delu in skrbi za ustvarjanje (urejenih!) delovnih mest. Želimo si, da spoznajo miselnost delovanja Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, ki se glasi, da #SkupajZmoremoVeč. Ne samo združeni sindikati, temveč vsi združeni posamezniki, »ki v srcu dobro mislimo« in to tudi udejanjamo, za celotni narod, ki ima svojo dušo, svojo identiteto.

Prijetne praznike in da bi od svojega dela, ljudje dostojno, dobro živeli.

Ana Čermelj,

generalna sekretarka SOPS