fbpx
Uradne ure: Pon. - Sre. : 8:30-11:00 h 08 / 20 52 683
sops@siol.net

Minimalna plača s 1.1.2020 – v pričakovanju težav in goljufanja na račun delavcev zaposlenih v gospodarstvu

MINIMALNA PLAČA OD 1.1.2020 IN POSKUSI PRIKRAJŠANJA DELAVCEV

Uvod

Ob nedavnih poskusih redefinicije Zakona o minimalni plači s strani GZS, (minimalna plača bo od 1.1.2020 znašala 940,58 EUR in jo bo moral prejeti vsak delavec v RS, ki dela s polnim delovnim časom) in načina obračunavanja plače in dodatkov po 1.1.2020, so v enem izmed člankov v Financah, predstavniki GZS navajali »delodajalec lahko pristopi k spremembi vrednotenja delovnega mesta tako, da vse tiste dodatke, ki so konstantni na delovnem mestu – izmensko delo, deljen delovni čas, težki pogoji dela, dežurstva in podobno –, vključi že v osnovno plačo.« je treba napotila ostro obsoditi in jasno demantirati navedbe predstavnika delodajalskih interesov.

V članku so delodajalci pojasnjevali “da se bo s tem delodajalec izognil izločanju dodatkov iz minimalne plače, delavec pa zaradi tega ne bo prikrajšan”. Osnovna plača se bo namreč zvišala, dodatki, ki se nanašajo na delo v manj ugodnem delovnem času, pa se bodo po novem obračunavali od višje osnove in bodo tudi obračunani v višjem znesku.

Največji del med dodatki pomeni dodatek na skupno delovno dobo, ki lahko v primeru, ko ima delavec 40 let delovne dobe, pomeni tudi 20 odstotkov. Zato je treba uskladiti pravne podlage, iz katerih je jasno razvidno, da osnovna plača že vsebuje tudi dodatek na celotno skupno delovno dobo. »V podjetju se potem lahko uvede nov dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu in ob spremembi plačnega sistema določi višina tega dodatka, na primer 0,1 odstotka od osnovne plače na leto,« pojasnjuje Furlanova.” (konec navedka)

Omenjena vsebina zasluži jasno pojasnilo s strani predstavnika delavcev. Ker bodo bolj kot besede, učinkovitejše in zgovornejše številke, sem za potrebe razjasnitve dileme “ali bi delavci ob delodajalčevem upoštevanju navodil GZS, dejansko ne bili prikrajšani”, naredila nekaj izračunov.

 

Konkretni izračuni – na kaj biti pozoren in kakšne težave lahko delavci pričakujejo na terenu !

IZRAČUN ZA LETO 2020, za znesek v višini minimalne plače, ob predpostavki, da dodatki niso vključeni v osnovno plačo in zakonodaja ostane kot je veljala do 31.12.2019

 

Decembra 2015 je začela veljati novela zakona ZMinP-A, ki je iz minimalne plače izvzela dodatke k plači, ki so bili do tedaj del minimalne plače in sicer:

dodatek za nočno delo,

dodatek za delo v nedeljo,

dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.

Od 1.1.2020 pa novela ZMinP-B, poleg naštetih dodatkov, iz minimalne plače izvzema vse dodatke, določene z zakonom in drugimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

 

Delavec ima (hipotetično) trenutno izhodiščno (torej osnovno) plačo v višini 617,7 EUR. Spomnimo, od osnovne plače se obračunavajo vsi dodatki.

617,7 EUR = URNA POSTAVKA 3,55 EUR

REDNO DELO 174 UR = 617,7 EUR (osnovna plača)

NOČNO DELO = 10 ur 30 % = 1 ura = 1,065 EUR = 10 ur = 10,65 EUR

DELOVNA DOBA = 10,5 % = 68,21 EUR

DELOVNA USPEŠNOST = 5 % = 30,94 EUR

IZMENSKO DELO =  10 ur 10 % = 3,55 EUR

SKUPAJ brez nočnega dela (ker je izvzvet iz minimalne plače)

_____________ 720,4 EUR _____________

DODATEK DO MINIMALNE PLAČE =  220,18 EUR

Minimalna plača v 2020 = 940,58 EUR + 10,65 EUR (nočno delo) = 951,23 EUR

(Znesek je še vedno manjši od osnove od katere se obračunajo prispevki za socialno varnost v višini 24,07 EUR, zato bo moral delodajalec obračunati prispevke od zneska 975,30 EUR).

Ob teh izračunih velja dodati še pojasnilo glede obračunavanja prispevkov, katerih osnova za obračunavanje NI minimalna plača. Prispevkov za socialno varnost se v tem zapisu ne bomo natančneje lotili in prikazovali konkretnih izračunov, saj se bomo omejili zgolj na najpomembnejše informacije za delavce. Kljub temu velja opozoriti, da se osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost postopno povečuje. Leta 2020 bo znašala 58 % povprečne plače, 2021 pa bo znašala osnova 60 % povprečne letne plače v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Ob tem je potrebno povedati še sledeče; v kolikor je znesek izplačane plače oz. njenega nadomestila manjši od minimalne osnove, se od razlike minimalne osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki.

Minimalna osnova za obračun prispevkov za socialno varnost od 1.1.2020 do 28.1.2020 bo znašala 975,30 EUR.

Razlika med minimalno plačo in minimalno osnovo znaša (975,30 – 940,58 =34,72 EUR)

Za izplačila od 1.3.2020 pa se bo uporabljal znesek povprečne plače preteklega leta.

_________________

Če nadaljujemo z našim hipotetičnim primerom.

Ob nespremenjenih določbah zakona, kot bo obveljalo s 1.1.2020, bi iz našega primera delavec prejel

617,7 EUR osnovna plača

+ 322,88 EUR (dodatek do minimalne plače)

= 940,58 EUR

+ 10,65

+68,21

+30,94

+3,55

= 1053,93 EUR

 

ČE BI DELODAJALEC UPOŠTEVAL PRIPOROČILA GZS pa velja izpostaviti dilemo oziroma vprašanje, kako so navodila mišljena. Ali gre za ohranitev zneska obstoječih osnovnih plač – v tem primeru bodo delavci absolutno prikrajšani, ali gre za vsoto dodatkov, kot so jih izplačevali doslej in se bo osnovna plača na tej podlagi povečala, kot kaže spodnji primer. S tem se bo zgolj zmanjševala dodatek do minimalne plače, ki ga bo moral delodajalec izplačati.

OSNOVNA PLAČA (z vključenimi dodatki) iz primera, po predlogu GZS

REDNO DELO 174 UR = 617,7 EUR

DELOVNA DOBA = 10,5 % = 68,21 EUR

DELOVNA USPEŠNOST = 5 % = 30,94 EUR

IZMENSKO DELO =  10 ur 10 % = 3,55 EUR

= 720,4 EUR (OSNOVA) = urna postavka = 4,14 EUR

+ NOČNO DELO = 10 ur 30 % = 1 ura = 12,4 EUR (izvzen iz minimalne plače po zakonu po 1.1.2020)

= dodatek do minimalne plače = 220,18 EUR

940,58 EUR + 12,4 EUR = 952,98 EUR

 

V osnovno plačo delodajalci ne smejo vključiti dodatka na delovno dobo; poglejmo sodno prakso.

Pravica do dodatka za delovno dobo je zakonska pravica delavca, glede katere velja določba 32. člena ZDR-1, ki določa neveljavnost določil pogodbe o zaposlitvi, če so ta v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca. V takem primeru se namesto določbe pogodbe o zaposlitvi neposredno uporabi določba zakona, kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta delodajalca. Ker gre za zakonsko pravico, se ji delavec ne more odpovedati, niti se stranki v pogodbi o zaposlitvi ne moreta dogovoriti, da mu pravica ne pripada. Zato je sodišče prve stopnje na ugovor tožene stranke zahtevek za plačilo dodatka za delovno dobo nepravilno zavrnilo. Dejstvo, da je bila osnovna plača tožnika višja, ne utemeljuje zaključka, da je bil vanjo vštet tudi dodatek za delovno dobo. Gre zgolj za osnovno plačo, v katero dodatek za delovno dobo ne more biti zajet. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

VDSS sklep Pdp 881/2015

 

Zaključek

V primeru doslednega spoštovanja navodil GZS s strani delodajalcev, bodo delavci izrazito prikrajšani, zato pozivamo vse zaposlene v gospodarstvu, da se s plačilnimi listami in pogodbami o zaposlitvi, oglasijo na sedežu sindikata obrti, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana, takoj, ko zaznajo nepravilnosti ! Sindikat bo naredil izračune in ustrezno ukrepal.

Prav tako velja poziv, da delavci ne pristanejo na nikakršno zniževanje cene dela, temveč začnejo ceniti svoje pridne roke, ki so dodana vrednost vsakega podjetja.

 

Ana Čermelj, generalna sekretarka SOPS