Jubilejnih 65. let Sindikata obrti in podjetništva Slovenije

Ob jubileju (2015)

Vse dobro z leti zori !

Samo ena stvar se večno ponavlja, pa je zmeraj nova in plodna: resnica. (Lacordaire)

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije temelji na transparentnosti, proaktivnosti, poštenosti in korektnosti in se vseskozi po svojih najboljših močeh trudi za boljše življenje članstva in delavcev v obrti in drobnem gospodarstvu. Prihodnost organizacije pa gradi na spoznanjih, novem znanju in pridobljenih izkušnjah.

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije uspešno deluje že 65. let. Ustanovljen je bil leta 1950, ko se je Sindikat delavcev krajevne industrije in obrti reorganiziral v Sindikat obrtnih delavcev. Sprememba naziva je bila potrebna, ker se je nekoliko pred tem industrija nehala deliti na zvezno, republiško in krajevno. Zato so prišle do izraza posebnosti posameznih panog in dejavnosti. Sindikat obrtnih delavcev so ustanovili zaradi posebne vloge in specifičnih pogojev v obrtni dejavnosti. Vsi vemo kakšna je bila od nekdaj največja specifičnost obrtnih delavnic in obratovalnic. Bile so v zasebni lasti, zato so bili delodajalci v njih zasebniki. Čeprav so se glede na spremembe v širši družbi seveda spreminjale tudi splošne razmere in okoliščine za delovanje SOPS, je ostal temeljni okvir za njegovo delovanje vendarle vseh petinšestdeset let od ustanovitve do danes enak – za pravice delavcev v obrti in za njihovo spoštovanje se je naš sindikat vedno zavzemal z dialogom in pogajanji z zasebnimi delodajalci. Zaradi tega so odnosi našega sindikata in delodajalskih organizacij v obrti mnogo globlji kot je videti na prvi pogled, saj naša soodvisnost traja že petinšestdeset let. V tem času so se zgodovinske okoliščine velikokrat spremenile. Enkrat so bile ugodnejše v obrti, drugič zopet za delodajalce. Brez zavedanja soodvisnosti in medsebojnega spoštovanja, danes slovenska obrt in podjetništvo ne bi bila ena od najmočnejših dejavnosti slovenskega gospodarstva. Zgodovina je oboje, tako delodajalce kot tudi naš sindikat naučila, da smo v obrti odvisni eden od drugega ter da moramo vse probleme reševati z dialogom, v katerem ne sme biti zmagovalcev in poražencev, temveč moramo biti na koncu biti zadovoljni vsi.

Zato ne preseneča dejstvo, da s(m)o prvo kolektivno pogodbo v Sloveniji in celotni tedanji Jugoslaviji sklenili ravno delodajalci in delavci v obrti.

Leta 1971 so jo podpisali predstavniki Zveze obrtnih združenj Slovenije in našega sindikata. S tem se je začela pot slovenske obrti v pogoje tržnega gospodarstva. Naš sindikat je na tej poti vedno uspel opraviti tisto, kar je njegovo temeljno poslanstvo. Od leta 1971 do danes ni minil dan, v katerem cena dela in pravice delavcev na področju obrti med socialnimi partnerji ne bi bile dogovorjene in zaščitene s kolektivnimi pogodbami. Delavec v obrti v Sloveniji od leta 1971 do danes ni bil niti en dan prepuščen dobri ali slabi volji svojega delodajalca, temveč je bil vedno zaščiten s kolektivno pogodbo, na osnovi katere bi oziroma je po potrebi lahko svoje pravice iztožil na sodišču. Velja pa tudi obratno. Od leta 1971 so delodajalci v obrti natanko vedeli, kakšna je minimalna cena dela v obrti v Sloveniji, kar je preprečevalo nelojalno konkurenco in jim zagotavljajo socialni mir, brez katerega ni mogoče uspešno poslovanje v nobeni dejavnosti, še zlasti ne v obrti in malem podjetništvu. Preteklost nas je naučila, da imamo od kolektivnih pogodb in dobro razvitega socialnega dialoga koristi oboji – delodajalci in delavci v obrti.

Socialni dialog med socialnimi partnerji na področju obrti je imel v minulih desetletjih vzpone in padce, vendar kar je najpomembneje, nikoli ni bil prekinjen. Svoje medsebojne odnose v zvezi s kolektivno pogodbo smo urejali tudi v arbitražnih postopkih in kolektivnem sporu na sodišču, kar je trajalo več let, vendar je ključno to, da se je socialni dialog med nami kljub vsemu nadaljeval, morda včasih tudi s stisnjenimi zobmi. Zavedanje, da brez njega ne moremo in da ga je treba razvijati – ne zaradi sebe, temveč odgovornosti do delavcev in delodajalcev, naših članov v obrti ter zaradi hitrejšega razvoja slovenske obrti in podjetništva.

Kljub kriznim razmeram sta se po dolgotrajnih in zahtevnih pogajanjih sklenili dve novi kolektivni pogodbi : Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo ter Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva.

Naš sindikat je skupaj z delodajalskimi organizacijami izjemno pozornost vseskozi posvečal tudi izobraževanju in reševanju stanovanjskih problemov delavcev v obrti in pri samostojnih podjetnikih. Leta 1971 smo v kolektivni pogodbi postavili temelje za ustanovitev skladov za izobraževanje delavcev pri obrtnikih in samostojnih podjetnikih ter stanovanjskih skladov zanje. Preko prvih se je v več desetletjih dodatno izobraževalo in usposabljalo na deset tisoče delavcev v obrti, na tisoče delavcev pa si je rešilo stanovanjski problem, pod ugodnimi pogoji. Brez omenjenih skladov slovenska obrt ne bi tako pripravljena pričakala novih računalniških tehnologij, vstopa Slovenije v Evropsko unijo in nastopa na skupnem evropskem trgu. Na deset tisoče delavcev v obrti se je preko skladov učilo jezikov in obiskovalo računalniške tečaje. Žal je pravni temelj za sklade v eni prejšnjih kolektivnih pogodb za obrt mimo volje našega sindikata ugasnil. Z kolektivno pogodbo sklenjeno leta 2010, pa smo znova omogočili ustanavljanje skladov za izobraževanje in reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v obrti in podjetništvu, na novih pravnih osnovah ter prostovoljni osnovi. Temelje in dobro delovanje skladov, za dobro celotnega sektorja obrti in podjetništva (slovenskega drobnega gospodarstva, ki je jedro in steber slovenske države) pa bo potrebno na novo vzpostaviti, reanimirati če hočete, rekonstruirati in utrditi.

Sindikat v Mariboru je z štirimi območno – podjetniškimi zbornicami že podpisal pogodbo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v zvezi z ustanovitvijo Zavoda za izobraževanje Maribor. V Celju pa smo s predstavniki delodajalcev podpisali kolektivno pogodbo o zadovoljevanju stanovanjskih potreb za zaposlene pri zasebnih delodajalcih na celjskem oziroma v savinjski regiji. Z upornostjo in trdnim prepričanjem, da ravnamo prav in v korist slovenske obrti in podjetništva, smo z vztrajnim dialogom na delodajalski strani uspeli pridobiti zaveznike, ki se prav tako zavedajo kako pomembno je izobraževanje za razvoj obrti.

Za obveščanje članstva in zaposlenih v obrti in podjetništvu že vrsto let neprekinjeno obveščamo preko revije Delavec v obrti in podjetništvu. Zaradi prilagajanja novim, kriznim razmeram, ki smo jim priča vsi, smo prešli na brezplačno online revijo, ki izide med 15. in 20. vsak mesec. Revija se ne osredotoča strogo na sindikalne vsebine, temveč obravnava širšo tematiko, ki je pomembna za današnjega človeka, delavca, torej od javnih razpisov, gospodarstva, delovanja ministrstev, ipd. Ključ in cilj snovalcev revije je informiranost članstva in širše, preglednost revije, širok razpon obravnavane tematike (za vsakogar nekaj) ter predvsem lahka dostopnost informacij !

V našem sindikatu so ravno zaradi specifičnih okoliščin, v katerih je deloval, zbrane bogate izkušnje iz sindikalnega dela, in nasploh s področja delovanja sindikata. Žal ali pa na srečo moramo tudi sindikati svoje delovanje prilagajati razmeram na trgu, saj je tudi na sindikalni sceni konkurenca neizprosna. Zato se v našem sindikatu trudimo, da bi svoje delo čim bolj posodobili in mu dali bogatejšo vsebino. S svojo dejavnostjo moramo v okviru zakonskih možnosti iskati tudi možnosti in priložnosti za dodatno zagotavljanje finančnih sredstev za našo osnovno dejavnost, saj v pogojih tržne ekonomije delavci nimajo vedno na voljo dovolj sredstev, da bi financirali dejavnost svojega sindikata v obsegu, ki je v sodobnih pogojih za njegovo uspešno delovanje nujno potreben. Zato smo leta 2012 odprli nove poslovne prostore za naš novoustanovljeni Center poslovnih storitev, ki bo skrbel za dodatno servisiranje potreb članstva in vseh delavcev v obrti in podjetništvu, ki naj sčasoma postane dodana vrednost našega sindikata in njegova nadgradnja. To je zagotovo nov korak na razvojni poti. Prav tako smo realizirali že nekaj evropskih in slovenskih projektov, ki prinašajo sadove in so bili med članstvom dobro sprejeti, s strani kontrolorjev projektov pa pohvaljeni kot dobro izpeljani, korektni, z zglednim in rednim poročanjem aktivnosti. Naša zaveza je, da se bomo za Vas trudili v tej smeri še naprej !

Naš sindikat v prizadevanjih za interes in pravice delavcev, predvsem pa članov sindikatov, ni sam, smo tudi v sestavu velike družine sindikatov v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Petinšestdeset let je dolga doba. V tem času se je v našem sindikatu zamenjalo več generacij članov in prav vsak je v njem pustil delček svojega znanja in bogatih življenjskih izkušenj. Vanj so svoje znanje vlagali tudi mnogi naši sodelavci in prijatelji ter socialni partnerji, ki niso naši člani, vendar z našim sindikatom tvorno sodelujejo. Brez tega znanja in izkušenj v preteklosti in danes, ne bi bili tako uspešni.

Lahko smo ponosni, in smo ponosni na to, kar je bilo v 65. letni zgodovini ustvarjenega, prav tako pa z optimizmom gledamo naprej in se veselimo novih zmag in izzivov v prihodnje.

Saj veste, trajne vrednote – čas nagrajuje !

Vaš Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

Sedež SOPS in sedež Centra poslovnih storitev – Malgajeva 5 (odprtje 2012)