fbpx
Uradne ure: Pon. - Sre. : 8:30-11:00 h 08 / 20 52 683
sops@siol.net

ARGUMENTIRAN POZIV SINDIKATA OBRTI IN PODJETNIŠTVA SLOVENIJE V OKVIRU PRIPRAVE INTERVENTNE ZAKONODAJE PKP9

POZIV SINDIKATA OBRTI IN PODJETNIŠTVA SLOVENIJE V OKVIRU PRIPRAVE INTERVENTNE ZAKONODAJE PKP9 IN POZIV K ODPRAVI KRIVIC PRETEKLE INTERVENTNE ZAKONODAJE

 

Ministrstvo za zdravje, Janez Poklukar, minister

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janez Cigler Kralj, minister

 

ZADEVA : Popravek krivic v okviru interpretacije določb zakona “ZlUPOPDVE” ter predlog drugih ukrepov za pomoč delavcem v gospodarstvu v okviru PKP9

 

Spoštovani,

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZlUPOPDVE) je v petem odstavku 33. člena določal ;

»Do dodatka iz prvega odstavka tega člena za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki obolelimi za COVID-19, je pod pogoji iz 56. člena ZZUOOP upravičena tudi oseba, ki pri izvajalcu iz prvega odstavka 56. člena ZZUOOP opravlja delo prek zunanjega Izvajalca. Zunanji izvajalec je izvajalec, ki Ima z izvajalcem Iz prvega odstavka tega člena sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju.«

Omenjeni zakon je v prvem odstavku 86. člena nadalje določal ;

“Osebe iz petega odstavka 33. člena tega zakona in delavci, zaposleni v okviru programa javnih del, ki so pri svojem delo nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno preobremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, so upravičeni do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega za obdobje od 19. oktobra 2020 do preklica razglasitve epidemije.”

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije je reprezentativni predstavnik več kot 145.000 delavcev v gospodarstvu in se je v praksi soočal z interpretativnimi izzivi interventne zakonodaje ter nedopustno razlago neupravičenosti do dodatkov na podlagi 33. In 86. člena ZIUPOPDVE, tudi zaradi posredovane razlage glede upravičenosti s strani ministrstva za zdravje.

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije, je predhodno javno argumentiral in napovedal, da bo v skladu z 11. alinejo prvega odstavka 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20) vložil zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa, saj na podlagi dejstev ocenjujemo, da so ogrožene pravice delavcev.

Glavni cilji in namen interventne zakonodaje je, da se omilijo negativne posledice in vpliv nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij.

Zaradi določbe petega odstavka 33. člena v povezavi tudi s prvim in drugim odstavkom 86. člena ZIUPOPDVE ter pojasnil, ki jih je dalo Ministrstvo za zdravje, zasebni delodajalci, ki preko javnih naročil v bolnišnicah, DSO-jih ter zdravstvenih domovih izvajajo naloge čiščenja, delavcem dodatka za delo v rizičnih razmerah ne izplačujejo, prav tako do dodatka niso upravičeni pralci bolnišničnega perila in drugo pomožno osebje, ki v okviru javnih naročil opravlja storitvene dejavnosti za stabilnost delovanja sistema javnega zdravstva. S tem so neposredno kršene pravice delavcev, saj se jim neupravičeno odvzema pravica do dodatka za delo v rizičnih razmerah.

Delavci, v konkretnem primeru čistilke/čistilci v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, ipd., so zaradi narave dela in vseprisotnosti v različnih delovnih prostorih v bolnišnici, zdravstvenem domu, DSO-ju, kjer se vsakodnevno srečujejo z obolelimi s koronavirusom, močno izpostavljeni okužbam in tveganjem, ki jih okužba s Covid-19 prinaša. Omenjeni delavci niso vključeni v neposredno delo s pacienti (jezikovna razlaga določb omenjenih členov; kot npr.zdravstveno osebje), temveč delajo v okolju, kjer so neposredno prisotni Covid-19 pacienti oziroma obstaja veliko tveganje okužb.

 

Vsebina “neposredno delo s pacienti” namreč predstavlja preozko definicijo ter pušča izjemno majhno polje upravičencev ter ne sledi namenu določbe interventne zakonodaje.

Nobena kolektivna pogodba zasebnega sektorja ne določa dodatka za delo v rizičnih razmerah oz. v primeru posebnih obremenitev v višini 65%, kar v času epidemije predstavlja nedopustno diskriminacijo v primerjavi z delavci v javnem sektorju, ki jim na podlagi 11.točke prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor, pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 % urne postavke osnovne plače, nekatere skupine znotraj javnega sektorja pa so upravičene še do dodatnih 30 % dodatka. Namen interventne zakonodaje bi torej moral biti enakopravno in enakovredno (sic!) izenačiti pravice delavcev, ki so izpostavljeni okužbam.

Zato je bil, v skladu z uvodnimi pojasnili interventne zakonodaje PKP7, namen zakonodajalca, da v okviru interventne zakonodaje in posledic epidemije (ki je vseprisotna, ne glede na status in vrsto zaposlitve) izenači pravice delavcev, t.j. ne glede na vrsto zaposlitve, saj bi sicer prišlo do neenakopravnega položaja delavcev, različnega vrednotenja vrednosti zdravja enih in drugih, torej primerjaje javni / zasebni sektor.

 

Opozarjamo, da je do nedopustnega razlikovanja de facto tudi prišlo, na kar smo vseskozi opozarjali že ob pripravi interventne zakonodaje, po njenem sprejetju in objavi v Uradnem listu ter večkrat tudi javno, preko medijev!

 

Zaradi zgrešenih, zmotnih interpretacij, torej neskladnih z namenom interventne zakonodaje so bili oškodovani tisti delavci, ki prejemajo najnižje plače v gospodarstvu, a so med najbolj izpostavljenimi!

 

Dodatno pojasnjujemo neposrečenost zakonske dikcije in nato zgrešeno interpretacijo ministrstva za zdravje v okviru PKP7;

Čistilke in drugo pomožno osebje v okviru storitvenih dejavnosti, ki opravljajo naloge za javne zavode (od čiščenja prostorov do pranja umazanega bolnišničnega perila, ipd.) ne delajo neposredno s Covid pacienti, temveč opravljajo delo v okolju ki je neposredno obdano s pacienti in okuženimi s Covid – 19 oziroma pralce perila, ki niso neposredno prisotni v javnih zavodih, temveč izvajajo eno ključnih dejavnosti zagotavljanja brezhibne higiene bolnišničnega perila, ki je okuženo z izločki Covid bolnikov. Ob tem velja poudariti različne strokovne vire, ki navajajo da je smiselno spremljati tudi prisotnost virusa v odpadnih vodah ( ob tem torej ne gre zanemariti nevarnosti prisotnosti virusa v izločkih Covid bolnikov), torej izpostavljenosti delavcev v nečistem delu pralnice, ki v okviru izvajanja svojih del in nalog morajo priti v stik s perilom iz bolnišnic.

Pozivamo, da se namen zakona dosledno uresniči in v okviru PKP9 odpravijo nastale krivice. Namen zakona je, da so in morajo biti enako obravnavani delavci, ne glede na vrsto zaposlitve; v javnem ali zasebnem sektorju, ki so zaradi narave dela bolj izpostavljeni okužbam. Zahtevamo, da se v okviru PKP9 diskriminacija delavcev gospodastva odpravi.

Po razlagli ministrstva za zdravje, dopis številka 1001-10/2021/4 z dne 4. 3. 2021, se je zgodila nedopustna segregacija na podlagi vrste zaposlitve in s tem postavilo v neenakopraven položaj delavce, zaposlene v gospodarstvu, ki pomagajo da sistem javnega zdravstva funkcionira.

Konkretni predlogi Sindikata obrti in podjetništva Slovenije v PKP9 :

  • V izogib nadaljnjim anomalijam in škodnim posledicam za državni proračun in stabilnost javnih financ, upoštevajoč zgornje anomalije interventne zakonodaje in negativne posledice interpretacij za delavce gospodarstva, predlagamo, da se Covid dodatki, za vse delavce, ki v času epidemije delajo, torej ne glede na to, ali so zaposleni v zasebnem ali javnem sektorju, ne glede na višino prihodka (od zdravnikov do čistilk in drugega pomožnega osebja v gospodarstvu, ki ga predstavlja sindikat obrti in podjetništva), ovrednotijo in izplačajo v pavšalnem (neobdavčenem) znesku v višini 250 EUR (za cel mesec dela) na zaposlenega.

S tem bi rešili nesorazmernost v višini dodatkov (kot jo povzroča dikcija določen odstotek (npr. 65% ali 30%) od osnovne bruto plače zaposlenega) ter v bistvenem administrativno poenostavili izplačila.

  • Predlagamo delni ukrep subvencioniranja stroška nadomestil za čakanje na delo doma v višini 80%, ki naj se podaljša do vključno julija 2021, da se ublaži pritisk z odpuščanji in gospodarstvo dobi signal pomoči do trenutka, ko bo precepljenost prebivalstva verjetno že na zadovoljivi ravni.
  • Predlagamo, da se dejavnostim, ki so zaprte po odloku vlade, ukrep za subvencioniranje plač delavcev določi v višini 100% v primeru, da predhodno ni prišlo do večjih odpuščanj.

(npr. več kot 10% vseh delavcev).

  • Predlagamo oprostitev plačila oskrbnine za vrtčevske otroke, ki ostajajo doma, torej v domačem varstvu, ne glede na obarvanost regije, saj bi s tem zmanjšali število otrok v vrtcih, hkrati pa starše, ki so na primer na čakanju na delo doma in imajo možnost varstva, razbremenili plačila vrtca.
  • 100 % nadomestilo plače (bruto II) v primeru okužbe s Covid – 19 (časovno neomejeno oziroma dokler ni zadostne precepljenosti prebivalstva).

  

V imenu strokovne službe Glavnega odbora SOPS

Ana Čermelj, generalna sekretarka SOPS