Statut SOPS

S T A T U T

SINDIKATA OBRTI IN PODJETNIŠTVA SLOVENIJE

TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sindikat) je samostojna, prostovoljna, interesna organizacija delavcev, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih ter v mikro, malih, srednjih podjetjih ter samozaposlenih.

2. člen

Sindikat lahko, zaradi učinkovitejšega uresničevanja interesov in ciljev svojega članstva, vzpostavlja tesnejše oblike sodelovanja in povezovanja z drugimi sindikati in sindikalnimi centralami.

3. člen

Pobudo za združitev, razdružitev ali ukinitev sindikata lahko da predsednik sindikata, generalni sekretar sindikata ali najmanj dve tretjini članov glavnega odbora sindikata (v nadaljnjem besedilu: glavni odbor), predlog pa nato potrdi glavni odbor z dvotretjinsko večino vseh glasov.

4. člen

Sindikat deluje samostojno in neodvisno na osnovi lastnega programa in statuta in v skladu z akti, ki izhajajo iz povezovanja z drugimi sindikati ali sindikalnimi centralami.

5. člen

Ime sindikata je “Sindikat obrti in podjetništva Slovenije”, skrajšano “SOPS”, sedež njegove centrale je v Ljubljani. Sedež organizacije je na naslovu glavnega odbora.

6. člen

Sindikat je:

• nosilec odločitev in akcij, ko gre za ekonomski, gmotni in socialni položaj članov ter njihovo zaščito;
• partner in pogajalec pri uveljavljanju pravic in interesov članov iz dela in delovnega razmerja;
• podpisnik kolektivnih pogodb, sporazumov in drugih dogovorov;
• organizacija, v kateri člani izražajo in uveljavljajo ter usklajujejo skupne, posamične in posebne interese ter jih usklajujejo z drugimi sindikati, delodajalskimi organizacijami in organi oblasti na državni in lokalni ravni;
• nosilec in izvajalec skupno dogovorjenih in usklajenih aktivnosti, finančnih in drugih obveznosti, opredeljenih v aktih Zveze ali konfederacije –  centrale, v kateri deluje, v kolikor za obveznosti in sklepe glasuje;
• nosilec in izvajalec skupno dogovorjenih in usklajenih aktivnosti ali drugih dogovorjenih obveznosti, v primeru vzpostavitve medsindikalnega sodelovanja na nacionalni ali evropski ravni, v kolikor, na podlagi sprejetih odločitev GO SOPS, postane njen polnopravni član.

NALOGE IN CILJI

7. člen

Naloge in cilji sindikata pri uveljavljanju interesov članstva so predvsem:

• sklepanje kolektivnih pogodb in njihovo uveljavljanje;
• uveljavljanje človekovemu dostojanstvu vrednih delovnih in življenjskih pogojev, zagotavljanje pravne pomoči in zaščite pri uveljavljanju pravic iz dela in delovnega razmerja;
• sindikalno izobraževanje in usposabljanje;
• krepitev vloge in pomena poklicnega in strokovnega izobraževanja;
• sodelovanje pri sprejemanju in spreminjanju predpisov, ki pomembno vplivajo na delovno-pravni in socialni položaj članov;
• prizadevanje za aktivno sodelovanje v organih upravljanja ZPIZ, ZZZS in drugih, kjer je možnost uveljavljati konkretne interese zaposlenih v obrti, podjetništvu in drobnem gospodarstvu
• krepitev vloge delavcev pri soodločanju;
• zagotavljanje zaščite pravic članov (še posebej sindikalnih zaupnikov) in organiziranje njihove zaščite z vsemi sredstvi sindikalnega delovanja, vključno s stavko;
• razvijanje solidarnosti in vzajemnosti;
• opravljanje različnih dodatnih dejavnosti z namenom pridobivanja dodatnih finančnih sredstev za uresničevanje programskih nalog sindikata;
• prizadevanje za dodatno izobraževanje in usposabljanje ter reševanje stanovanjskih potreb članov in zaposlenih v obrti in podjetništvu financirano s strani delodajalcev, delavcev in države;
• uresničevanje drugih dogovorjenih nalog ter aktivnosti, ki so primerne času in potrebam članstva

ČLAN SINDIKATA

8. člen

Včlanitev v sindikat je prostovoljna.

Član sindikata lahko postane vsaka oseba, ki je v delovnem ali drugem odvisnem razmerju pri delodajalcu.

Član sindikata lahko postane tudi samozaposlena oseba.

Včlanjevanje, prečlanjevanje in zaposlovanje oseb v Sindikat obrti in podjetništva Slovenije, ki so v delovnem razmerju pri katerih koli drugih sindikalno-pravnih osebah, ni dopustno.

9. člen

Delavec ali samozaposleni se včlani v sindikat s podpisom pristopne izjave pri sindikalnem zaupniku ali zunanjemu pooblaščencu, na sedežu teritorialne oblike organiziranosti ali na sedežu glavnega odbora.

Član sindikata prejme člansko izkaznico, ki mu jo, po prejemu pristopne izjave, izda glavni odbor, s katero uveljavlja pravice člana.

Ob prenehanju članstva mora član sindikalno izkaznico vrniti sindikalnemu predstavniku, pri katerem se je včlanil, ta pa jo mora vrniti organu sindikata, ki jo je izdal. Lahko jo vrne neposredno glavnemu odboru.

10. člen

Pooblaščene osebe, ki včlanjujejo v sindikat, so dolžne delavca ali samozaposlenega pred podpisom pristopne izjave seznaniti s pravicami in ugodnostmi ter nujnostjo spoštovanja dolžnosti, ki jih ima kot član sindikata.

11. člen

Član sindikata ima pravico:

• delovati v organizacijah in organih sindikata in drugih oblikah njegove organiziranosti;
• voliti in biti voljen v organe sindikata;
• biti obveščen o aktivnostih sindikata in drugih oblik njegove organiziranosti na način kot ga zagotavlja organizacija;
• do pravne pomoči in zastopanja na sodišču, če je kot član sindikata zaradi uresničevanja sindikalne politike in ciljev postavljen v neenakopraven oziroma manj ugoden položaj, pri delodajalcu ali stanovski organizaciji;
• do pravne pomoči in zastopanja na sodišču pri uveljavljanju svojih pravic iz delovnega razmerja ali pri uveljavljanju pravic iz statusa samozaposlenosti;
• do mirnega reševanja sporov iz delovnega razmerja ali iz statusa samozaposlenosti, s sprožitvijo postopka arbitraže ali mediacije, ki ga izvaja strokovna služba pri glavnem odboru SOPS pod nazivom Center pravno-poslovnih storitev – CPS
• do sindikalnega izobraževanja in sindikalnega usposabljanja, ki ga organizira sindikat.
• Do drugih pravic, ki jih zagotavlja GO SOPS, bodisi preko storitev GO SOPS bodisi preko storitev CPS in so opredeljene v ustreznih dokumentih in aktih GO SOPS ali CPS.

Član uveljavlja pravice v skladu z akti sindikata ter materialnimi možnostmi sindikata. Samozaposleni član sindikata ne more uveljavljati pravic iz 1. in 2. alineje tega člena.

12. člen

Dolžnosti člana sindikata so:

• da deluje v skladu s statutom in drugimi akti sindikata in po navodilih organizacije,
• da redno plačuje članarino;
• da se odgovorno in konstruktivno opredeljuje do oblik in metod sindikalnega boja;
• da v okviru organizacije izvaja sprejete odločitve o načinu sindikalnega delovanja in udejstovanja, vključno s stavko;
• da zastopa in uveljavlja interese članov sindikata v organih, v katere je bil na predlog sindikata izvoljen.
• da spodbuja novo včlanjevanje v sindikat

13. člen

Član pridobi pravico iz 4., 5., 6. in 8. alineje 11. člena praviloma po šestih mesecih neprekinjenega članstva v sindikatu in rednega plačevanja sindikalne članarine. Pravico do pravne pomoči v obliki zastopanja na sodišču (4.in 5.alineja 11.člena) ter pravico iz 2. alineje 11. člena, pa praviloma po enem letu neprekinjenega članstva v sindikatu in rednega plačevanja sindikalne članarine.

14. člen

Članu preneha članstvo v sindikatu:

• z izstopom na podlagi pisne izjave,
• s črtanjem, če kljub pisnemu opozorilu tri mesece zapored ni plačal članarine,
• z izključitvijo, če je kršil določila statuta in pravilnika o finančno materialnem poslovanju sindikata; deloval v nasprotju s programskimi usmeritvami sindikata in s svojim delovanjem zavajal članstvo in zaposlene; ravnal v škodo sindikalnega premoženja; samovoljno organiziral stavko ali članom sindikata preprečeval sodelovanje v zakoniti stavki, ki jo je organiziral sindikat, blatil dobro ime sindikata
• če je kot funkcionar hkrati član dveh sindikatov
• Sklep o črtanju ali izključitvi sprejme glavni odbor. S sklepom o črtanju ali izključitvi, se člana pisno obvesti. Na sklep o črtanju ali izključitvi lahko član v sedmih delovnih dneh vloži pisno pritožbo na glavni odbor. Sklep glavnega odbora o pritožbi je dokončen.

Član sindikata se lahko na lastne stroške udeleži seje glavnega odbora, ko le-ta odloča o njegovi pritožbi na črtanje oziroma izključitev iz sindikata.

Član, ki je izstopil, bil črtan ali izključen, lahko zaprosi za ponovno včlanitev v sindikat dejavnosti po preteku enega leta od izstopa oziroma sprejema dokončnega sklepa o črtanju ali izključitvi. O ponovni včlanitvi odloča glavni odbor.

15. člen

Član sindikata, ki se je ponovno včlanil v sindikat, prične uveljavljati pravice in obveznosti pod enakimi pogoji kot novi člani.

VARSTVO SINDIKALNEGA ZAUPNIKA

16. člen

Sindikat oziroma njegovi organi varujejo delovno in osebno nedotakljivost sindikalnih zaupnikov in drugih sindikalnih delavcev (v nadaljnjem besedilu: sindikalnih zaupnikov) na vseh ravneh organiziranosti sindikata.

V primeru spora, nastalega zaradi opravljanja sindikalnih nalog, sindikat nudi sindikalnemu zaupniku vso potrebno pomoč in ga tudi zastopa pri pristojnem delovnem sodišču.

ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATA

17. člen

Sindikat je organiziran in deluje skladno z interesnim, poklicnim in teritorialnim načelom ter načelom racionalnosti in ekonomičnosti, upoštevaje število in strukturo članstva, materialni položaj ter specifičnosti posameznih območij (regij).

18. člen

Organizacijske oblike delovanja sindikata so:

• sindikalni zaupnik ali zunanji sindikalni zaupnik pri delodajalcu;
• sindikat na ravni teritorialne organiziranosti;
• sindikat na državni ravni.

19. člen

Sindikalni zaupnik

Člani sindikata, zaposleni pri delodajalcu, izvolijo svojega sindikalnega zaupnika praviloma na 20 članov sindikata.

Sindikalnega zaupnika volijo člani sindikata neposredno.

Sindikalni zaupnik deluje skladno s statutom sindikata in pravili, ki jih določi glavni odbor. Evidenco izvoljenih sindikalnih zaupnikov vodi GO SOPS.

Mandat sindikalnega zaupnika je  5 let.

20. člen

Naloge sindikalnega zaupnika pri delodajalcu lahko opravlja tudi zunanji sindikalni zaupnik.

O imenovanju zunanjega sindikalnega zaupnika odloča na predlog članov sindikata pri delodajalcu teritorialna oblika organiziranosti sindikata, v kolikor le-ta ni organizirana pa glavni odbor.

Sklep o imenovanju zunanjega sindikalnega zaupnika vsebuje tudi čas trajanja njegovega mandata.

Zunanji sindikalni zaupnik opravlja enake naloge kot sindikalni zaupnik pri delodajalcu, oziroma samo tiste naloge, ki so v pristojnosti sindikalnega zaupnika.

21. člen

Sindikalni zaupnik zlasti:

• zastopa, predstavlja in varuje interese članov pri delodajalcu ter z njimi aktivno sodeluje in jih ustrezno usmerja pri sindikalnem delovanju;
• s pomočjo teritorialne oblike organiziranosti sindikata uveljavlja in usklajuje zahteve članov sindikata do delodajalcev;
• posreduje pobude, mnenja in potrebe članov teritorialni obliki organiziranosti sindikata in seznanja člane z njenimi stališči in sklepi;
• sodeluje v postopkih uveljavljanja pravic in odgovornosti članov sindikata iz delovnih razmerij in v postopkih varstva njihovih pravic;
• preverja delovne razmere in uresničevanje pravic članov sindikata iz dela in delovnega razmerja;
• organizira aktivnosti v zvezi s pripravo in organiziranjem stavke;
• skrbi za včlanjevanje in redno, pravočasno in pravilno obračunavanje in odvajanje sindikalne članarine članov, katerih zaupnik je.

Teritorialne oblike organiziranosti sindikata

22. člen

Oblike delovanja sindikata na ravni teritorialnih oblik organiziranosti so:

odbor teritorialne oblike organiziranosti sindikata, ki praviloma šteje do 5. članov (v nadaljevanju teritorialni odbor), če je v posamezni teritorialni obliki organiziranosti praviloma več kot 5000 aktivnih članov sindikata.

23. člen

Aktiv sindikalnih zaupnikov

• imenuje teritorialni odbor sindikata,
• voli predsednika teritorialnega odbora

Aktiv sindikalnih zaupnikov sestavljajo vsi zaupniki teritorialne oblike organiziranosti.

24. člen

Teritorialni odbor sestavljajo sindikalni zaupniki iz obratovalnic samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb, organiziranih v posamezni obliki teritorialne organiziranosti. Sestav teritorialnega odbora potrdi aktiv sindikalnih zaupnikov za mandatno dobo pet let.

Teritorialni odbor šteje pet članov, ki so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.

V posameznih oblikah teritorialne organiziranosti sindikata, kjer zaradi majhnega števila članov sindikata (pod 5000 članov) ni pogojev za imenovanje teritorialnega odbora, teritorialni sindikalni zaupniki koordinirajo svoje delovanje, neposredno s sekretarjem (oziroma strokovnim delavcem) teritorialne oblike organiziranosti sindikata ali glavnega odbora.

Pravila o delovanju teritorialnih odborov sooblikuje glavni odbor.

Presoja pogojev za izjemno ustanovitev teritorialnega odbora je v pristojnosti glavnega odbora.

25. člen

Teritorialni odbor zlasti:

• uresničuje skupno opredeljene naloge in cilje sindikata;
• spremlja razmere pri delodajalcih na teritoriju v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu;
• spremlja izvajanje določil kolektivnih pogodb ter v primerih kršitve le-teh, sproža ustrezne postopke;
• promovira uporabo spletnega glasila Delavec v obrti in podjetništvu vsem članom sindikata in zaposlenim v obrti in podjetništvu na območju-regiji
• izvaja oblike in metode sindikalnega organiziranja in udejstvovanja, vključno s stavko;
• zagotavlja strokovno pomoč in varstvo sindikalnim zaupnikom pri sindikalnem delu;
• organizira usposabljanje sindikalnih zaupnikov;
• imenuje svoje predstavnike v organe teritorialne oblike organizacije sindikatov in v organe lokalne samouprave;
• sodeluje z drugimi partnerskimi sindikati na posamezni obliki teritorialne organiziranosti pri usklajevanju in uresničevanju skupnih in splošnih interesov;
• posluje racionalno ter skladno s pravilnikom o financiranju in finančno-materialnem poslovanju sindikata ter po navodilih glavnega odbora;
• tekoče ažurira evidenco članstva in nadzoruje plačevanje in delitev članarine ter rezultate teh aktivnostih sproti posreduje pristojni službi glavnega odbora;
• vodi stalne aktivnosti za povečanje števila članstva.

26. člen

Naloge za sindikat na ravni teritorialne oblike organiziranosti opravlja in vodi sekretar oziroma pooblaščeni strokovni delavec teritorialne oblike sindikata.

Pooblaščenega strokovnega delavca – sekretarja za delo sindikata na ravni teritorialne oblike organiziranosti, imenuje glavni odbor na predlog teritorialnega odbora. Sekretar – pooblaščeni delavec sindikata v teritorialni obliki organiziranosti  je strokovni delavec sindikata in ni član teritorialnega odbora.

27. člen

Finančno in materialno poslovanje teritorialnih odborov spremlja in nadzira nadzorni odbor sindikata na ravni teritorialne oblike organiziranosti.

Teritorialni odbor ni samostojna pravna oseba ampak deluje v sestavu teritorialne oblike organiziranosti Zveze, Konfederacije v katero je SOPS organizacijsko povezan.

28. člen

Nosilci funkcij teritorialnih organov sindikata so za svoje delo odgovorni članstvu in glavnemu odboru.

29. člen

Organi sindikata na državni ravni so:

• kongres,
• glavni odbor,
• nadzorni odbor.

30. člen

Kongres

Kongres je najvišji organ sindikata in se sklicuje vsakih 5 let, v kolikor sindikat izpolnjuje zakonske kriterije za posredno reprezentativnost na državni ravni. Do izpolnitve zakonskih pogojev (posredne) reprezentativnosti vse pristojnosti kongresa prevzema glavni odbor sindikata.

Kongres sestavljajo delegati, člani sindikata, izvoljeni v teritorialnih odborih ter člani glavnega in nadzornega odbora.

Sklep o sklicu kongresa sprejme glavni odbor in ga s predlogom dnevnega reda objavi najmanj 30 dni pred izvedbo kongresa. S sklepom o sklicu kongresa se določi število delegatov in kriterije za njihovo izvolitev.

Za obravnavo najpomembnejših vprašanj, ki zadevajo članstvo in organizacijo lahko glavni odbor skliče izredni kongres.

Pisno utemeljen predlog o sklicu izrednega kongresa lahko podajo člani glavnega odbora, o katerem le-ta odloči soglasno.

31. člen

Naloge kongresa so:

• oceni delovanje sindikata, in rezultate sodelovanja z drugimi sindikati in sindikalnimi centralami v preteklem mandatnem obdobju;
• sprejme program in usmeritve za njegovo uresničevanje;
• voli predsednika sindikata;
• potrdi sestav članov glavnega odbora;
• voli člane nadzornega odbora.

32. člen

Glavni odbor

Glavni odbor je centrala sindikata. Je najvišji organ sindikata v obdobju med dvema kongresoma.

Glavni odbor sestavljajo predsedniki teritorialnih  odborov – organizacij sindikata, oziroma po en predstavnik iz posamezne teritorialne oblike organiziranosti sindikata, kjer ima sindikat najmanj 5000 članov in se skladno s finančnim pravilnikom sindikata financirajo vse organizacijske oblike delovanja sindikata. V primeru, da v teritorialnih oblikah organiziranosti sindikata ni izpolnjen pogoj za organiziranje teritorialnih odborov, glavni odbor sestavljajo predstavniki petih teritorialnih oblik organiziranosti sindikata, ki imajo največ aktivnih članov.

33. člen

Naloge glavnega odbora so:

• deluje na osnovi programskih usmeritev sindikata in zagotavlja njihovo uresničevanje;
• sprejema statut sindikata ter njegove spremembe in dopolnitve;
• vodi centralno evidenco članstva;
• obravnava pomembna vprašanja s področja sindikalnega delovanja;
• odloča o združitvi, razdružitvi, reorganizaciji ali ukinitvi sindikata;
• imenuje generalnega sekretarja sindikata, ki je hkrati tudi sekretar glavnega odbora;
• po potrebi lahko imenuje namestnika generalnega sekretarja sindikata, ki je hkrati tudi namestnik sekretarja glavnega odbora;
• na predlog generalnega sekretarja sindikata imenuje izvršne sekretarje glavnega odbora in potrjuje zaposlitev strokovnih delavcev;
• obravnava predloge za sklenitev in sklepa kolektivne pogodbe ter spremlja njihovo izvajanje;
• sooblikuje pravila o delovanju sindikalnih zaupnikov in teritorialnih odborov;
• v primeru sodelovanja ali povezovanja z drugimi sindikati – sindikalnimi centralami daje pobude, predloge in zahteve za obravnavo vprašanj, ki so pomembna za člane sindikata;
• izdaja spletno glasilo Delavec v obrti in podjetništvu;
• izvaja informiranje članstva preko spletne strani sindikata ali drugih družbenih omrežij;
• ustanavlja različne oblike delovne in poslovne organiziranosti za uresničevanje interesov sindikata;
• obravnava predpise in ukrepe, ki zadevajo predvsem ekonomske, socialne in druge interese članov;
• v okviru Centra pravno-poslovnih storitev – CPS, omogoča članom in nečlanom sindikata mirno reševanje sporov z arbitražo ali mediacijo ter druge storitve, opredeljene v ustreznih dokumentih / pravilnikih;
• obravnava pobude in predloge teritorialnih odborov glede posameznih aktualnih vprašanj, ki zadevajo delovno pravni, gmotni in socialni položaj članov;
• sprejema stavkovna pravila ter organizira razne oblike sindikalnega pritiska, vključno z različnimi oblikami stavke delavcev;
• sprejme poslovnik o organiziranju in delovanju glavnega odbora in njegovih delovnih teles;
• razlaga določila tega statuta in drugih aktov sindikata ter skrbi za usklajenost statutarno izvedbenih aktov s tem statutom;
• sprejema zaključni račun glavnega odbora;
• sprejema sklepe – odločitve o ustanovitvi profitnih in neprofitnih gospodarskih družb, namenskih skladov in ustanov;
• sprejema pravilnik o financiranju in finančno-materialnem poslovanju sindikata;
• je nosilec in izvajalec pobiranja sindikalne članarine ter njen razdeljevalec
• nadomesti člane glavnega in nadzornega odbora (GO SOPS), ki jim iz kakršnega koli razloga preneha funkcija, v skladu z 38. členom
• predlaga nadomestitev člana nadzornega ali glavnega odbora, ki bi deloval v škodo organizacije
• je nosilec in upravljalec zbirnega članarinskega računa;
• sprejema pravilnik o posebnih priznanjih sindikata;
• skrbi za vsestransko zaščito osebnostne in delovne nedotakljivosti sindikalnih zaupnikov in drugih sindikalnih delavcev ter jo izvaja;
• voli delegate za organe sindikatov, s katerimi je povezan;
• varuje dobro ime sindikata na državni ravni in na ravni teritorialne organiziranosti sindikata
• podeljuje priznanja sindikata;
• opravlja druge naloge v skladu s statutom in akti sindikata.

Pri glavnem odboru deluje Center pravno-poslovni storitev, v okrajšavi CPS. Upravljanje centra in izvajanje njegovih dejavnosti je urejeno z akti, ki jih sprejme glavni odbor.

Glavni odbor je za svoje delo odgovoren članstvu sindikata.

34. člen

Predsednik sindikata

Predsednik sindikata je hkrati predsednik glavnega odbora in predstavlja sindikat in njegov glavni odbor. Predsednika sindikata se kadruje po načelu enakomernega kadrovanja iz enega od «petih« teritorialnih oblik organiziranosti, kjer je največ aktivnih članov sindikata ter na podlagi izkazane osebnostne izgrajenosti in razumevanja specifik sindikata obrti.

Predsednik opravlja svojo funkcijo neprofesionalno.

35. člen

Generalni sekretar sindikata in namestnik generalnega sekretarja

Generalni sekretar sindikata je zakoniti zastopnik sindikata.

Organizira in vodi delo glavnega odbora. Organizira uresničevanje sprejetih sklepov ter o tem poroča glavnemu odboru.

Generalni sekretar je zakoniti zastopnik organizacije in je odredbodajalec. Pristojen in odgovoren je za finančno-materialno poslovanje glavnega odbora ter vodi in polnopravno sklepa finančne posle in ureja premoženjske zadeve sindikata in njegovega glavnega odbora.

Generalni sekretar sindikata predlaga glavnemu odboru v potrditev kadrovski izbor izvršnih sekretarjev sindikata za področja: delovno-pravnih zadev, ekonomsko-analitičnih, finančnih in plačnih zadev, organizacijsko-tehničnih zadev, ter drugih strokovnih in svetovalnih sodelavcev.

Generalni sekretar opravlja naloge zakonitega zastopnika, odredbodajalca in delodajalca za glavni odbor in za Center pravno-poslovnih storitev.

Generalni sekretar: kot zakoniti zastopnik, odredbodajalec in odgovorna oseba sindikata za finančne zadeve in stabilnost delovanja sindikata na državni ravni ima pravico veta na sprejete odločitve (sklepe) glavnega odbora , v kolikor bi utemeljeno ocenil, da so v škodo organizaciji, članstvu in njenemu stabilnemu delovanju.

Generalni sekretar ima možnost (za omejeno obdobje) imenovati vršilca dolžnosti generalnega sekretarja oz. namestnika generalnega sekretarja za čas svoje odsotnosti z dela. Funkcija vršilca dolžnosti oz. namestnika preneha z dnem njegove vrnitve na delovno mesto generalnega sekretarja sindikata.

Namestnik generalnega sekretarja sindikata opravlja naloge, ki mu jih dodeli generalni sekretar sindikata s specialnim pooblastilom. Vršilec dolžnosti oziroma namestnik generalnega sekretarja sindikata praviloma ni v delovnem razmerju pri glavnem odboru sindikata, lahko pa je član Glavnega odbora.

Generalni sekretar sindikata in izvršni sekretarji so v eni od oblik delovnega razmerja pri glavnem odboru sindikata in opravljajo svojo funkcijo profesionalno praviloma za mandatno obdobje 5 let. V kolikor generalni sekretar, izvršni sekretarji ter drugi strokovni delavci, ki so v delovnem razmerju za nedoločen čas, niso ponovno imenovani, se jih razporedi na druga dela in naloge pri glavnem odboru skladno z obliko njihovega delovnega razmerja.

Generalni sekretar, namestnik generalnega sekretarja, izvršni sekretarji sindikata ter strokovni delavci sindikata na državni ravni niso člani glavnega odbora.

36. člen

Nadzorni odbor

Nadzorni odbor šteje 3 člane.

Naloge nadzornega odbora so zlasti:

• spremlja in nadzira finančno-materialno poslovanje glavnega odbora in skladnost tega poslovanja z zakonskimi določili in z akti s področja finančno-materialnega poslovanja sindikata;
• spremlja in nadzira finančno materialno poslovanje teritorialnih odborov;
• sodeluje v pripravi dokumentov s področja financiranja in finančno-materialnega poslovanja;
• najmanj enkrat letno seznani glavni odbor s svojimi ugotovitvami ter predlaga ustrezne ukrepe.

Nadzorni odbor opravlja predhodno navedene naloge s podrobnejšim spremljanjem, in nadzorom poslovanja, ki se nanaša na finančno materialno poslovanje s članarinskimi viri, pri pridobitnem delu poslovanja pa se nadzorni odbor seznani z glavnimi postavkami poslovnih dogodkov- prihodkov in odhodkov.

Člani nadzornega odbora so dolžni obravnavati finančno materialne in premoženjske podatke sindikata, kot interne in zaupne. Člani nadzornega odbora so iz teritorialnih oblik organiziranosti z največ članstva in/ali članarinskih prihodkov.

Člani nadzornega odbora izvolijo predsednika iz svoje sestave takoj po kongresu. Mandat članov in predsednika nadzornega odbora je 5 let.

ODNOSI IN SPREJEMANJE ODLOČITEV

37. člen

Medsebojni odnosi pri sprejemanju odločitev v organizacijah in organih sindikata temeljijo na verodostojnosti, transparentnosti ter upoštevanju različnosti mnenj, nasprotnih argumentov, demokratičnem usklajevanju različnih (sektorskih in panožnih) interesov in stališč, individualnih odgovornosti za predlaganje in sprejem odločitev, javnosti (publiciteti) dela organov in teles, nadzoru in pravočasnem medsebojnem obveščanju.

Pri sprejemanju odločitev mora biti prisotna večina članov organa.

Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje več kot polovica prisotnih članov organa ali če je za posamezno vprašanje določena drugačna večina opredeljenih ali navzočih glasov članov.

Odločitve se sprejemajo z usklajevanjem interesov in sporazumevanjem, vendar nikoli v škodo članstva organizacije.

Odločitve na vseh organih sindikata se sprejemajo z javnim glasovanjem.

Za sprejemanje posameznih odločitev se lahko razpiše sindikalni referendum. Odločitev je sprejeta, če se je referenduma udeležila večina članov sindikata, ki imajo pravico glasovanja in če je zanjo glasovala večina članov, ki se je udeležila referenduma;

Stavka se lahko organizira po stavkovnih pravilih pri posameznem samostojnem podjetniku ali gospodarski družbi na območju in kot stavka članov sindikata ter skupaj z ostalimi sindikati kot splošna stavka sindikatov.

VOLITVE IN MANDATI

38. člen

Kandidiranje in volitve članov ter nosilcev funkcij organov sindikata temeljijo na načelih:

• kakovostnega vodenja kadrovske politike;
• demokratičnega in odgovornega oblikovanja kandidatnih list za nosilce funkcij in člane organov;
• demokratičnih volitev nosilcev funkcij in članov organov.

Člani organov in nosilci funkcij sindikata SOPS so lahko samo člani sindikata SOPS, razen v primeru opravljanja funkcije zunanjega sindikalnega zaupnika in sekretarja teritorialne oblike organiziranosti sindikata, katerih pristojnosti so vezane na opravljanje nalog za sindikat in skladne s funkcijo.

Mandat stalnih organov je 5 let.

Mandat nosilcev funkcij in članov organov je enak mandatu organa. Nosilci funkcij in člani organov so lahko izvoljeni v isti organ večkrat zapored.

Kadrovske nadomestitve za člane volonterskih organov na državni ravni opravi glavni odbor v sodelovanju s posamezno teritorialno obliko organiziranosti, kadrovske nadomestitve za nosilce profesionalnih funkcij na državni ravni pa opravi glavni odbor.

Vse volitve posameznikov in organov se na vseh nivojih organiziranosti sindikata izvajajo z javnim glasovanjem.

Nosilci profesionalnih funkcij sindikata morajo biti najmanj tri leta pred njihovim prevzemom in ves čas njihovega opravljanja aktivni člani sindikata. Nosilci volonterskih funkcij pa pridobijo pravice iz druge alineje 11. člena skladno s 13. členom, vendar ob predhodnem soglasju vodstva in GO SOPS, v kolikor ne izpolnjujejo pogoja minimalno enoletnega aktivnega članstva v SOPS.

FINANCIRANJE IN FINANČNO-MATERIALNO POSLOVANJE

39. člen

Sindikat financira svoje sindikalno delovanje praviloma s članarino, z drugimi prihodki pa sprotno do financira na glavnem odboru dogovorjene potrebe tega organizacijskega nivoja.

Prejeta sredstva iz sindikalne članarine ter drugih oblik pridobljenih sredstev se knjigovodsko vodijo ločeno.

Članarinsko zbrana sredstva niso vračljiva ter izterljiva.

Član sindikata plačuje članarino od osnove in v višini, ki je določena s Pravilnikom financiranju in finančno-materialnem poslovanju sindikata.

Zbrana sredstva sindikalne članarine se uporabljajo za financiranje delovanja organizacij in organov sindikata ter financiranje strokovnih služb, ki delajo za potrebe sindikata na teritorialni ravni organiziranosti in državni ravni.

Sredstva sindikalne članarine in premoženje ustvarjeno iz sredstev sindikalne članarine, je lastnina posameznega organizacijskega nivoja sindikata, in se finančno-knjižno vodi ločeno od premoženja in financ ustvarjenega na pridobiten način.

Sindikat lahko za uresničevanje svojih nalog ustanavlja ali ukinja profitna in neprofitna podjetja ter namenske sklade, zavode in ustanove. Sklep o ustanovitvi predhodno navedenega vsebuje naziv, namen, vire sredstev, merila za uporabo ter njihove organe upravljanja in nadzora.

Financiranje in finančno-materialno poslovanje sindikata se določi s pravilnikom o financiranju in finančno-materialnem poslovanju sindikata.

OBVEŠČANJE IN IZDAJATELJSKA DEJAVNOST

40. člen

Glavni odbor in drugi organi sindikata so dolžni na ustrezen način (prek mreže sindikalnih zaupnikov, spletnega glasila Delavec, spletne strani sindikata…) pravočasno obveščati članstvo o svojih aktivnostih, sklepih, stališčih in akcijah, ki jih vodijo, ter o rezultatih svojega delovanja.

ZNAKI IN ODLIČJA

41. člen

Znak sindikata je okrogle oblike, obrobljen s tanko modro črto. Zgornja polovica znaka je bele barve, spodnja pa temno modra. V sredini je manjši krog, ki je v zgornji polovici temno moder, v spodnji pa bel. Ob znaku ali pod njim je napis “Sindikat obrti in podjetništva.” Center pravno-poslovnih storitev, skrajšano CPS, ima samostojno grafično podobo, ki jo določi glavni odbor sindikata.

42. člen

Sindikat podeljuje zaslužnim sindikalnim zaupnikom, teritorialnim odborom – organizacijam, članom sindikata, članom organov in delovnih teles sindikata ter drugim zaslužnim posameznikom in organizacijam, priznanja za njihov prispevek k uveljavljanju in uresničevanju vloge in nalog sindikata.

Glavni odbor, na podlagi pisno pridobljenega in obrazloženega predloga / utemeljitve teritorialne oblike organiziranosti ali na lastno pobudo, odloči o podelitvi odličij, z dvotretjinsko večino.

MEDNARODNO SODELOVANJE

43. člen

Sindikat skladno s potrebami in materialnimi možnostmi razvija in krepi mednarodno sodelovanje s sindikati drugih držav, zaradi izmenjave mnenj in izkušenj pri vlogi sindikata.

STROKOVNA SLUŽBA

44. člen

Strokovna in administrativno-tehnična dela in naloge za sindikat opravlja strokovna služba sindikata in pogodbeni izvajalci.

PRAVNA OSEBA

45. člen

Sindikat je neodvisna in samostojna pravna oseba in samostojen nosilec pravic in obveznosti, ki jih uresničuje na podlagi sprejetih sklepov GO SOPS, vodstva organizacije in v skladu z veljavnim pravnim redom RS.

Sindikat ima svoj žig in praviloma na posameznih organizacijskih nivojih transakcijske račune.

Na državnem nivoju organiziranosti sindikata se prihodki iz članarine in prihodki iz pridobitnih dejavnosti vodijo na ločenih transakcijskih računih.

Vso premično in nepremično premoženje ter finančna sredstva so neodtujljiva last posameznega organizacijskega nivoja sindikata, na katerem so bila pridobljena po ključu za delitev članarine ali ustvarjena prek avtonomnih virov in z delitvijo skupne lastnine ZSSS.

Odgovorne osebe in organi SOPS se nimajo pravice odreči lastninskim upravičenjem do še nerazdeljene nepremične sindikalne lastnine s katero upravlja ZSSS.

Žig je okrogle oblike, premera 32 mm, z naslednjo vsebino: “Sindikat obrti in podjetništva Slovenije – glavni odbor”, za lokalno raven pa naziv organizacijskega nivoja sindikata.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

46. člen

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije je pravni naslednik Sindikata obrtnih delavcev Slovenije in njegovih predhodnih organizacijskih oblik, vse od njegove ustanovitve leta 1950.

47. člen

Statut začne veljati z dnem sprejema na kongresu.

Ta statut je bil sprejet na kongresu, v Ljubljani, dne 21.11.2017

S sprejemom tega statuta, preneha veljati statut sindikata, sprejet na kongresu sindikata, dne 30. 11. 2012.

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije ( SOPS ), predsednik

Matjaž Podvinski, l.r.