Poslovnik o delovanju GO SOPS

Na osnovi 33. člena Statuta Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, je Glavni odbor Sindikata obrti in podjetništva Slovenije dne, 27.2.2018 sprejel

P O S L O V N I K

O ORGANIZIRANJU IN DELOVANJU GLAVNEGA ODBORA

SINDIKATA OBRTI IN PODJETNIŠTVA SLOVENIJE

IN NJEGOVIH DELOVNIH TELES

1. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

S tem poslovnikom se določa način dela Glavnega odbora Sindikata obrti in podjetništva Slovenije (v nadaljevanju: glavni odbor), pravice in dolžnosti članov, vodenje sej, sprejemanje odločitev, pisanje zapisnikov, način obravnave gradiv in delovno področje predsednika ter generalnega sekretarja glavnega odbora.

Ta poslovnik se smiselno uporablja tudi za delo delovnih teles, ki jih za posamezna področja dela imenuje glavni odbor.

2. člen

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije deluje samostojno in neodvisno na osnovi lastnega programa in delojemalskih interesov zasebnega sektorja, ki ga predstavlja.

Strokovna, administrativna, tehnična dela in druge strokovne naloge za sindikat opravlja lastna strokovna služba ali pogodbeni strokovni delavci.

3. člen

Glavni odbor in njegova delovna telesa delujejo skladno s Statutom Sindikata obrti in podjetništva Slovenije in tem poslovnikom ter so za svoje delo odgovorni kongresu sindikata.

2.VODENJE SEJ IN SPREJEMANJE ODLOČITEV

4. člen

Seje glavnega odbora sklicuje predsednik glavnega odbora, v njegovi odsotnosti pa generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja sindikata.

5. člen

Praviloma 5 dni pred sejo Glavnega odbora, se članom pošlje pisno vabilo s predlogom dnevnega reda ter z gradivom za sejo glavnega odbora. Gradivo, ki je zaupne / interne narave člani prejmejo neposredno na seji Glavnega odbora oziroma se le-to predvaja na platnu.

V izjemnih primerih se lahko Glavni odbor skliče v krajšem roku, po telefonu, brez pošiljanja gradiv. Seja lahko poteka tudi na korespondenčni način. V tem primeru se sklepi potrdijo na naslednji seji.

6. člen

V skladu s programom dela skliče predsednik glavnega odbora sejo na pobudo najmanj 2/3 članov glavnega odbora ali nadzornega odbora.

7. člen

Na seji se lahko poda kratek uvod h gradivu. Uvodničarje določi predsedujoči.

8. člen

Gradivo za sejo glavnega odbora mora biti ustrezno obrazloženo in dopolnjeno s predlogi sklepov za odločanje, ki so lahko v alternativnih oblikah. Predsedujoči glavnega odbora ob ugotovitvi, da posamezno vprašanje ni dovolj preučeno oziroma obrazloženo, zahteva, da se gradivo ustrezno dopolni, uskladi ali pa se začasno ne uvrsti na dnevni red.

9. člen

Predsednik lahko v dogovoru in soglasjem generalnega sekretarja, vabi na sejo glavnega odbora predstavnike predlagateljev gradiv, predstavnike glavnih odborov sindikatov dejavnosti Slovenije, območnih organizacij sindikata in ZSSS, predstavnike Vlade RS oziroma ustreznih ministrstev, asociacij delodajalcev in drugih institucij, ki lahko z mnenji, pobudami, stališči ter predlogi sodelujejo pri njenem delu, prav tako pa tudi predstavnike sredstev javnega obveščanja.

10. člen

Sejo glavnega odbora vodi predsednik glavnega odbora, v njegovi odsotnosti generalni sekretar sindikata, v primeru odsotnosti obeh se seja Glavnega odbora ne more opraviti.

11. člen

Na začetku predsednik ali predsedujoči, ki vodi sejo glavnega odbora, ugotovi prisotnost članov glavnega odbora.

Če glavni odbor ni sklepčen, se seja ob soglasnosti prisotnih članov glavnega odbora realizira, odsotne člane glavnega odbora pa se o dogovorih in sprejetih odločitvah ustrezno seznani. V primeru ključnih vsebin, se lahko seja prestavi.

12. člen

Predsedujoči lahko pred prehodom na dnevni red poda pojasnila v zvezi z delom seje in o drugih predhodnih vprašanjih oz. predlaga, da pojasnila poda generalni sekretar.

13. člen

Glavni odbor sprejme dnevni red. Njegovi člani lahko predlagajo spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, v kolikor so spremembo oz. dopolnitev dnevnega reda sporočili vsaj 3.dni pred izvedbo seje.

14. člen

Na začetku seje člani obravnavajo in potrdijo zapisnik prejšnje seje. Sprejete pripombe se vnesejo v zapisnik.

15. člen

K posamezni točki dnevnega reda lahko uvodničar poda krajšo obrazložitev, nato predsedujoči odpre razpravo.

16. člen

Na seji lahko razpravlja le tisti, ki se je prijavil k razpravi. V razpravi lahko sodelujejo vsi prisotni, pravico odločanja pa imajo le člani glavnega odbora.

17. člen

Član glavnega odbora, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko zaprosi zanjo.

Predsedujoči ali sekretar je dolžan dati pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.

Če član ni zadovoljen z danim pojasnilom, o tem vprašanju odloči glavni odbor.

18. člen

Razpravljavec sme govoriti le o vprašanjih, oziroma zadevah v okviru posamezne točke dnevnega reda, v kolikor se oddalji od obravnavanih vprašanj, mu predsednik ali generalni sekretar, lahko odvzame besedo.

19. člen

Predsedujoči skrbi, da razpravljavca nihče ne ovira in prekinja pri govoru.

20. člen

Predsedujoči določi vsebinski okvir razpravljanj o posameznem vprašanju in čas za razpravo.

21. člen

Predsedujoči sklene razpravo, ko ugotovi, da za razpravo ni več prijavljenih.

Glavni odbor lahko na predlog predsedujočega ali posameznika sklene, da se razprava o posameznem vprašanju dnevnega reda konča prej, preden o njem razpravljajo vsi prijavljeni, če je vprašanje strokovno, vsebinsko obdelano.

22. člen

Glavni odbor lahko razpravo o posameznem vprašanju prekine, če se pokaže, da je za odločanje o zadevi treba dobiti nove podatke ali dopolniti obstoječe gradivo.

23. člen

Glavni odbor lahko sklene, da bo razpravljal o dveh ali več točkah dnevnega reda skupaj, če so točke med seboj povezane, glasovanje pa poteka ločeno.

24. člen

Razprava o zadevi se na seji glavnega odbora konča tako, da glavni odbor:

• sprejme predlog v predloženi obliki;
• sprejme predlog z dopolnitvami in spremembami, danimi v razpravi;
• zavrne predlog v celoti ali ga umakne z dnevnega reda zaradi nadaljnjega preučevanja;
• preide na naslednjo točko dnevnega reda, če je predlog umaknjen;
• sprejme sklep, da se odločitev odloži do naslednje seje.

25. člen

Ko so točke dnevnega reda izčrpane, predsedujoči zaključi sejo glavnega odbora.

26. člen

Glavni odbor je sklepčen in veljavno odloča, če je pri sprejemanju prisotna večina članov organa, in odločitve potrdi (posredno ali neposredno) več kot polovica prisotnih članov glavnega odbora.

27. člen

Po končani razpravi da predsedujoči predlog odločitve na glasovanje. Predsedujoči in generalni sekretar lahko tudi po končani razpravi predlagata, da se o predlogu še ne glasuje, kadar presodita, da bi bilo potrebno dodatno usklajevanje.

Če je o posameznem vprašanju podanih več predlogov, se glasuje o vsakem predlogu posebej, in sicer po vrstnem redu predložitve.

28. člen

Preden se glasovanje prične, predsedujoči objavi okvirno besedilo predloga sklepa, o katerem se odloča.

29. člen

Glasovanje o vseh zadevah in predlogih je javno.

30. člen

Javno glasujejo člani tako, da jih predsednik pozove, da se najprej izrečejo tisti, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu.

Člani glasujejo hkrati z dvigom rok.

31. člen

Po končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in na osnovi tega rezultata razglasi ali je predlog o katerem je glavni odbor glasoval, sprejet ali zavrnjen.

32. člen

Glavni odbor sprejme odločitev, če zanjo glasuje več kot polovica prisotnih članov.

Sklepe o sprejetju dokumentov ter gradiv, ki so predmet enofaznega postopka po 39. členu in dvofaznega postopka po 40. členu tega poslovnika, sprejema glavni odbor z večino glasov vseh članov.

33. člen

Na seji glavnega odbora se piše zapisnik, za katerega skrbi pooblaščeni delavec glavnega odbora, in vsebuje podatke o poteku in delu seje, sklepčnosti oziroma prisotnosti članov, dnevnem redu, sprejetih sklepih in drugih odločitvah, izidih glasovanja ter drugih pomembnih dogajanjih na seji.

Član glavnega odbora, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, naj se bistveni deli njegove izjave vpišejo v zapisnik.

Zapisnik potrjuje glavni odbor pravilom na prvi naslednji seji.

Objavo sklepov in stališč glavnega odbora izvede generalni sekretar sindikata.

3.PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV GLAVNEGA ODBORA

35. člen

Člani glavnega odbora imajo pravico in dolžnost delovati na osnovi veljavnih aktov organizacije, ter programskih usmeritev Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, kar pomeni, sproti obveščajo ustreznost toka članarinskih sredstev na vseh ravneh in dolžnost, da o nepravilnostih in zaznanih kršitvah opozorijo generalnega sekretarja ter na kršitve opozorijo tudi organe teritorialne oblike organiziranosti SOPS, spremljajo transparentnost prenakazovanja članarinskih sredstev s strani teritorialnih oblik organiziranosti Glavnemu odboru SOPS in ZSSS in sprejmejo ustrezne ukrepe ob ponovnem kršenju Statuta in Pravilnikov SOPS, prisostvovati sejam glavnega odbora, predlagati zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda, razpravljati o predlaganem dnevnem redu, obravnavati pobude in predloge območnih – regijskih odborov, ki zadevajo delovno pravni, gmotni in socialni položaj članov, v okviru CPS (pod določenimi pogoji) omogočati članom in nečlanom sindikata reševanje sporov z arbitražo ali mediacijo, odločati o zadevah, ki so na dnevnem redu ter skladno z določbami statuta in drugimi akti glavnega odbora opravljati druge naloge, za katere jih je zadolžil glavni odbor.

36. člen

Člani glavnega odbora imajo pod pogoji, določenimi v pravilniku o finančno-materialnem poslovanju sindikata, pravico do povračila potnih stroškov.

37. člen

Člani glavnega odbora so se dolžni udeleževati sej glavnega odbora ter odgovorno delovati pri njegovem delu. Glavni odbor najmanj enkrat letno razpravlja o prisotnosti posameznih članov glavnega odbora in ugotavlja odgovornost posameznih članov glavnega odbora za neaktivnost. V kolikor se ugotovi neodgovorno delovanje, lahko generalni sekretar, v soglasju z glavnim odborom predlaga zamenjavo člana glavnega ali nadzornega odbora SOPS.

4.NAČIN OBRAVNAVE GRADIV

38. člen

Glavni odbor na sejah sprejema sklepe oziroma stališča ter druge dokumente, ki so mu predloženi v obravnavo. Način obravnave je enofazen ali dvofazen. O fazi postopka odloči sklicatelj seje.

39. člen

Enofazni postopek obravnave se uporablja v primerih, ko za odločanje ni potrebno pridobiti sklepov, stališč ali mnenj organov sindikata dejavnosti na območni – regijski ravni. Za enofazni postopek je podlaga obravnave gradivo, ki nosi naziv “predlog”.

Po obravnavi gradiva glavni odbor določi končno besedilo gradiva in odloča o njegovem sprejemu.

Enofazni postopek se praviloma uporablja pri obravnavi in sprejemu naslednjega gradiva:

• dajanju soglasja k splošnim aktom,
• sprejemanju zaključnega računa,
• oblikovanju delovnih teles,
• poročil za posamezna področja,
• poslovnika o organiziranju in delovanju glavnega odbora in njegovih delovnih teles,
• programa dela in finančnega načrta glavnega odbora,
• ustanovitvi namenskih skladov,
• programih in realizaciji sindikalnega podjetništva,
• ostalega gradiva, ki po vsebini sodi v enofazni postopek.

40. člen

Dvofazni postopek se uporabi v primerih, ko je potrebno pridobiti predhodna mnenja in stališča ali sklepe sindikata dejavnosti na območni – regijski ravni.

V primeru dvofaznega postopka je podlaga prve obravnave gradivo, ki nosi naziv “osnutek”, druge obravnave pa gradivo, ki ima naziv “predlog”.

Postopek dvofazne obravnave:

1. Gradivo z oznako “osnutek” se dostavi organom sindikatov dejavnosti na območnih – regijskih ravneh in članom glavnega odbora
2. Na osnovi danih pripomb na osnutek, se pripravi predlog gradiva. Glavni odbor na seji ugotovi usklajenost besedila s pripombami na osnutek in predlog sprejme ali zavrne
3. Glavni odbor lahko ob obravnavi osnutka dokumenta odloči, da se osnutek preoblikuje v predlog in o njegovem sprejemu odloča na isti seji.

Dvofazni postopek se praviloma uporablja pri obravnavi in sprejemu naslednjih gradiv:

• Statuta Sindikata obrti in podjetništva Slovenije;

Pravilnika o financiranju in finančno-materialnem poslovanju sindikata;

5.PREDSEDNIK, GENERALNI SEKRETAR IN NAMESTNIK GENERALNEGA SEKRETARJA SINDIKATA

41. člen

Predsednik, generalni sekretar ter namestnik generalnega sekretarja poleg nalog in pristojnosti iz 34. in 35. člena Statuta Sindikata obrti in podjetništva Slovenije opravljajo še:

• spremljajo korektnost in transparentnost članarinskih tokov SOPS na vseh ravneh organiziranosti in predlagajo ustrezne ukrepe
• Vrednotijo delo strokovnih delavcev na terenu in ob zaznanih kršitvah, ki škodijo sindikatu na kateri koli ravni, predlagajo zamenjavo delavca na terenu.
• spremljajo izvajanje sprejetih sklepov, stališč in zahtev glavnega odbora in delovnih teles glavnega odbora;
• sklicujejo in vodijo seje glavnega odbora;
• aktivno sodelujejo pri organizaciji, zagotavljanju zadostnega števila udeležencev na dogodkih, ki jih organizira SOPS, vodijo različne oblike in metode dela glavnega odbora (razširjene seje, okrogle mize, tradicionalna posvetovanja in srečanja delavcev obrti in podjetništva Slovenije);
• podpisujejo sklepe in druge akte, ki so bili sprejeti na seji glavnega odbora;
• opravljajo druge naloge, za katere jih pooblasti glavni odbor v soglasju z generalnim sekretarjem SOPS

42. člen

Generalni sekretar sindikata in njegov namestnik, v kolikor je tako določeno v specialnem pooblastilu, ki mu ga da generalni sekretar, poleg nalog in pristojnosti iz 35. člena statuta opravljata še:

• nadomeščata predsednika med njegovo odsotnostjo v skladu s pooblastili, ki jih nanju prenese predsednik;
• pripravljata gradivo za seje glavnega odbora in delovnih teles;
• organizirata izvajanje stališč, sklepov in zahtev glavnega odbora;
• skrbita, da so o sklepih in stališčih glavnega odbora obveščeni subjekti, na katere se odločitve nanašajo;
• usklajujeta sindikalne aktivnosti z zaposlenimi v teritorialnih oblikah organiziranosti,
• podpisujeta sklepe in druge akte, ki so bili sprejeti na seji glavnega odbora;
• generalni sekretar sindikata je odredbodajalec (statutarni zastopnik) in odgovoren za izpolnjevanje finančnega načrta glavnega odbora ter za njegovo uresničevanje.

6.DELOVNA TELESA

43. člen

Pri glavnem odboru se lahko oblikujejo delovna telesa in projektne skupine. Delovna telesa spremljajo razmere in preučujejo problematiko na svojem področju dela.

Projektne skupine pripravljajo strokovne predloge za odločanje na sejah glavnega odbora, vodijo projektne aktivnosti, samostojno pa delujejo v okviru sprejetih usmeritev in programa glavnega odbora. O svojem delu poročajo glavnemu odboru, pred tem pa generalnemu sekretarju.

S sklepom o oblikovanju delovnih teles, projektnih skupin ter zunanjih strokovnih sodelavcev, se določi njihovo delovno področje, odgovornosti in delo ter sestav.

7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

44. člen

Ta poslovnik se sprejme na seji glavnega odbora sindikata. Spremembe in dopolnitve tega poslovnika lahko predlaga glavni odbor,  posamezni člani glavnega odbora in generalni sekretar SOPS.

Spremembe in dopolnitve se sprejemajo po postopku kot je predviden za sprejem poslovnika.

Določbe tega poslovnika razlagata predsednik, in generalni sekretar.

45. člen

S sprejetjem tega poslovnika preneha veljati poslovnik o delovanju SOPS in njegovih organov, ki je bil sprejet na seji 15.4.2013.

46. člen

Ta poslovnik velja in se uporablja od dneva, ko ga sprejme glavni odbor.

Ljubljana, 27.februar 2018

                                                                       Predsednik Sindikata obrti in podjetništva Slovenije,

Matjaž Podvinski